EKOKVIZ ZA SREDNJE ŠOLE 2012/13 - 2. sklop
1. sklop - 2. sklop
ENERGIJSKA FANTASTIKA
Kakšno energijo bo človek izkoriščal v prihodnosti, je nemogoče napovedati. Skoraj gotovo bo večino današnjih virov izčrpal in skoraj gotovo bo Sonce dobilo večji pomen. Nekaj možnosti, ki so znane že danes, bo morda kmalu uresničenih, druge pa so še bolj na področju fantastike.
Znanstveniki neprenehoma iščejo nove oblike energije za neposredno uporabo in za pretvorbo v električno energijo. Toda nekateri ljudje še nočejo sprememb.
Pri sodobnem pridobivanju jedrske energije se jedra v atomih goriva cepijo. Ta t.i. fisija proizvaja toploto, pa tudi radioaktivnost. Nasprotna je energija fuzije, pri kateri se jedra zlijejo. Tudi tu se sproščajo toplota in visoko energijski delci, kot so nevtroni, a z veliko manj radioaktivnosti. Snovi, ki jih uporabljajo v poskusnih fuzijskih reaktorjih, so oblike plinastega vodika, devterija in tritija.
Ena od idej za prihodnost je energija fuzije, pri kateri se atomi združujejo namesto cepijo. Taka oblika energije se sprošča v zvezdah, kot je naše Sonce. Če bi jo znali posnemati tu na Zemlji, bi bila podobna današnji jedrski energiji, a s precej manj radioaktivnega onesnaževanja.
Toda sedanji rezultati v poskusnih reaktorjih so razočarali.
V notranjosti vseh zvezd poteka stalno zlivanje atomskih jeder: manjša jedra se spajajo v večja, ob tem pa se sprosti nekaj energije. Ker je jeder ogromno, je tudi končni tok energije velikanski. Sonce sveti zaradi tega zlivanja jeder.
Poskusi umetnega zlivanja jeder so uspešni, za enkrat pa še ni mogoče pridobivanje večjih količin energije. Če bi te postopke kdaj izpopolnili, bi imeli energije na pretek. Pri zlivanju bi namreč uporabljali atome vodika, vodik pa je sestavni del vode. Gorivo bi torej dobivali kar iz morja.
Sonce ves čas sveti, na Zemlji pa prestrežemo le del te energije, pa še to le na njeni osvetljeni polovici. Oblaki zadržujejo svetlobo, tako da je resno izkoriščanje sončne energije mogoče le v zelo sončnih predelih.
Če bi zbirali sončno energijo že v prostoru okoli našega planeta, bi je lahko zbrali precej več. Tam je sončna energija še povsem nemotena. Veliki zbiralniki v orbiti okoli Zemlje bi lahko zbirali svetlobo, jo pretvarjali v primerno obliko in jo pošiljali sprejemnikom na Zemlji.
UČINKOVITA RABA ENERGIJE
Kuharske mojstrovine zahtevajo velike količine energije. Nekatera gospodinjstva uporabljajo električno energijo, ki se v kuhalnih ploščah, pečicah in mikrovalovkah pretvarja v toplotno energijo, spet drugi uporabljajo plin, v nekaterih gospodinjstvih pa si pomagajo s trdimi gorivi. Največ kuhinj je opremljenih s kombiniranimi štedilniki. Pri takih potrošnikih se poraba pri kuhanju skrije med stroške za druge porabnike električne energije in plina
Izgube energije zaradi izparevanja vode lahko delno zmanjšamo tako, da posodo pokrijemo. To lahko naredimo med kuhanjem in tudi pred zavretjem vode. Če hočemo vreti vodo pri višji temperaturi, moramo nad njo povišati tlak. Večina gospodinjstev ima take posode, ki jim po domače pravimo ekonom lonci. V taki posodi se zaradi vodne pare poveča tlak, ta pa prisili vodo, da vre pri višji temperaturi in hrana se prej skuha.
Pri izbiri novega štedilnika se navadno težko odločimo za najugodnejšo izvedbo. Navadno na našo odločitev vpliva predvsem cena, kar pa ni vedno najugodnejša rešitev. Ob nakupu ne bi smeli pozabiti na stroške za energijo, ki nam jih bo prinesla slabo izolirana pečica, ali pa kuhalna površina s slabim izkoristkom.
ELEKTRTIČNI ŠTEDILNIKI
Poraba klasičnih električnih štedilnikov znaša okrog 15% porabe električne energije celotnega gospodinjstva, ki se zanaša predvsem na kuhanje z »elektriko«. Izkoristek navadnih plošč ne presega niti 50 %; izgubljena toplota se porazgubi po drugih delih štedilnika, pobegne mimo loncev in podobno.
Druga karakteristika klasičnih grelnih plošč je groba nastavitev njihove temperature. Tipično lahko izbiramo le med tremi ali štirimi stopnjami grelne moči. Zaradi tega se kar pogosto zgodi, da se pri preveliki izbrani moči hrana prehitro cvre oziroma premočno vre, pri manjši nastavitvi pa se le »cmari«. To pomanjkljivost pa spretne gospodinje znajo obrniti v svoj prid.
S poznavanjem in upoštevanjem posebnosti tovrstnega kuhanja je mogoče pripraviti prav okusne jedi in celo prihraniti kako kilovatno uro energije:
- Velikost kuhalne plošče vedno izberemo glede na velikost posode, saj majhna posoda na veliki plošči pusti neizkoriščen obod, od koder energija uhaja v zrak.
- S kuhanjem v pokriti posodi lahko prihranimo tudi trikratno količino energije.
- Kuhalno ploščo lahko brez težav izklopimo nekaj minut preden je hrana kuhana, saj plošča zadrži v sebi dovolj toplote, da se bo hrana lahko skuhala.
Plin slovi kot ekološki vir energije, saj pri zgorevanju nastane le malo okolju škodljivih snovi. Tudi v marsikateri kuhinji je plinski štedilnik izpodrinil električnega, ne samo zaradi ekološke zavesti ljudi, temveč tudi zaradi številnih prednosti, ki jih prinaša in dostopnosti plina. Taki štedilniki so lahko prilagodljivi vsem vrstam plinov, poleg tega pa imajo plinski gorilniki skoraj 90 % izkoristek. Marsikateri "pravi" kuhar zaradi enostavnega in dobro prilagodljivega načina kuhanja prisega na plin, čeprav se večina med njimi ne zaveda svojega varčnega početja. Tipična moč najmanjših gorilnikov je 1 kW, največ jih pa približno 3 kW.
Nekateri sodobnejši gorilniki so oblikovani tako, da imajo rešetkam prilagojene plamene ali celo podvojene šobe. Na plinskih štedilnikih redkeje najdemo termostatske gorilnike, ki imajo v sredini tipalo za temperaturo posode, glede na katero prilagajajo velikost plamena.
Prednosti plinskega štedilnika lahko strnemo v nekaj točk:
- Velik izkoristek toplote (od 80-90 %).
- Toplota je dostopna takoj po vžigu.
- Natančna regulacija moči gorilnikov.
- Toplotne izgube so mnogo manjše kot pri električnih grelnih ploščah, kjer se segreva tudi njihova okolica.
Pečicam se skoraj nobeno gospodinjstvo ne more odreči, saj marsikatere jedi ni mogoče pripraviti drugače kot v vroči peči. Danes so najbolj razširjene električne, mikrovalovne in kombinirane pečice, nekoliko manj pa plinske. Razen za mikrovalovke, bi za vse ostale lahko rekli, da so prave "zapravljivke" energije.
Električne pečice
Če smo električne kuhalne plošče obsodili kot velike porabnike energije, potem lahko enako trdimo za klasične pečice. Zaradi velike prostornine, ki jo moramo segreti na temperature tudi do 275 stopinj Celzija, so v pečicah vgrajeni grelci z močjo od 2 kW do 3kW. Od velikosti in izolacije pečice pa je odvisno, kako hitro jo lahko segrejemo na želeno temperaturo in kako pogosto se morajo grelci vključiti, da nadomestijo izgubljeno toploto.
Predvsem pri starih pečicah se pogosto dogaja, da z njo nikakor ne moremo doseči najvišje temperature. Sodobnejši primerki imajo vgrajene ventilatorje, ki omogočajo kroženje in mešanje zraka v pečici. Zaradi stalnega dotoka vročega zraka do jedi, se te pečejo pri 20 do 40 stopinj Celzija nižji temperaturi, kot pri klasičnih pečicah. Ker se te pečice tudi hitreje segrejejo, je prihranek z energijo znaten.
Plinske peči
Plinske pečice so, podobno kot plinski gorilniki, bolj varčne od njihovih električnih sorodnic. Takih pečic ni potrebno predhodno segrevati. Hrana lahko roma še hladna v pečico, saj se ta po vžigu zelo hitro segreje. Novejše plinske pečice so opremljene z ventilatorji, ki omogočajo kroženje vročega zraka in pečenje lahko poteka pri nekoliko nižji temperaturi.
Mikrovalovne pečice
V mikrovalovnih pečicah se pečenje odvija s pomočjo mikrovalov, ki zanihajo molekule vode in tako povečajo temperaturo jedi. Ker pa mikrovalovi brez težav prodirajo tudi skozi hrano, se ta ne segreva le na površju, temveč hkrati tudi v notranjosti. Pri tem ostanejo vse snovi, ki ne vsebujejo vode, hladne. To pomeni, da se v mikrovalovni pečici posoda ne segreva, topla postane le ob stiku s hrano. Pri tem nenavadnem načinu segrevanja je potrebno mnogo manj energije za peko, pogrevanje hrane in pripravo toplih napitkov, kot v klasičnih pečicah. Pogosto so mikrovalovne pečice kombinirane z električnimi grelniki. Tako pečico lahko uporabljamo na oba načina, pri katerih pa veljajo enake karakteristike kot za posamične izvedbe.
HLADILNIK
Si še lahko predstavljate življenje brez hladilnika?
To so zelo priročne naprave, v katerih zaradi nizke temperature ostanejo živila dalj časa sveža, pijača se primerno shladi in v njih lahko hranimo celo kuhane obroke. Še dlje pa se hrana obdrži v zamrzovalnikih, v katerih je temperatura globoko pod lediščem, tja do -25 stopinj Celzija. Pri tako nizki temperaturi se namreč razkroj živil drastično upočasni. Kljub vsem ugodnostim, ki nam jih nudijo hladilniki in zamrzovalniki, pa ne smemo pozabiti, da so to porabniki električne energije, ki so stalno vključeni. Raba energije pa je predvsem odvisna od našega ravnanja s temi napravami.
Primer: Marsikdo ima čudovito navado, da celo večnost strmi v odprt hladilnik in se ne more in ne more odločiti, kaj bi si pripravil za malico, ne zaveda pa se velike količine energije, ki se porabi za to, da hladilnik ponovno zniža temperaturo notranjosti in izčrpa ven toploto, ki je vdrla v notranjost zaradi odprtih vrat.
Hladilnik je v naprava, ki je sestavljena iz dveh glavnih enot: hladilna omara - izoliran prostor, v katerem je temperatura nižja od okolice (približno 4°C); toplotna črpalka - sistem električnega kompresorja in hladilne snovi, ki omogoča izčrpavanje toplote iz hladilne omare.
Kompresorji delujejo z relativno majhno močjo, nekaj 100 vatov, saj mora razen pri vklopu odvajati relativno malo toplote, ki je vdrla v hladilni prostor. Majhna moč naprave pomeni tudi majhno rabo energije.
Seveda pa je raba energije odvisna od številnih dejavnikov, na katere imamo lahko večji ali manjši vpliv.
Zamrzovalnik je v bistvu hladilnik, ki zmore hladilni prostor shladiti globoko pod ledišče. Temperatura okrog -20°C je primerna za dolgotrajno shranjevanje živil. Poraba energije je odvisna od podobnih faktorjev kot pri hladilniku, vendar je zaradi mnogo nižje temperature raba električne energije pri zamrzovalnikih znatno večja, kot pri navadnem hladilniku.
V naših gospodinjstvih lahko najdemo dve osnovni izvedbi zamrzovalnikov: zamrzovalno skrinjo in omaro.
MALI GOSPODINJSKI APARATI
LIKALNIK
Likalniki sodijo med večje porabnike energije, saj je moč njihovih grelnikov navadno večja od 1000 W. Učinkovitost likanja je pogojena z številnimi dejavniki (vrsta blaga, teža likalnika, tip likalnika), s tem pa tudi poraba električne energije. Za varčnejšo porabo električne energijipri likanju velja nekaj enostavnih pravil:
•perilo razvrščajmo po tipih blaga. Najprej likajmo občutljiva oblačila, za katere je potrebna nižja temperatura, nato pa blago za višjo temperaturo.
• Z likalniki na paro hitreje in bolje likamo, zato nam prihranijo čas in energijo.
• Med daljšimi odmori likalnik izklopimo.
KLIMATSKA NAPRAVA
Klimatske naprave so v zadnjih letih postale nadvse priljubljene tudi v gospodinjstvih. Razumljivo je, da marsikdo težko prenaša poletno vročino, s stališča smotrne rabe energije pa so take naprave izredno neekonomične, saj energijo praktično mečete skozi okno. Relativno visoka cena, velika električna moč (preko kilovata) in precej zapletena vgradnja klimatskih naprav, so kar visoke postavke za nekaj stopinj Celzija ohlajeno srednje veliko sobo. Poleg tega v naših krajih prava poletna vročina traja vsega nekaj dni na leto. Preden se odločite za vgradnjo take naprave, natančno pretehtajte svoje dejanske potrebe in razmislite, če se vam taka investicija splača. Glede na novosti, ki so na trgu, je mogoče smiselno si izbrati klimatsko napravo s toplotno črpalko in na ta način zmanjšati porabo fosilnih goriv v spomladanskem in jesenskem času, saj lahko tako napravo izkoristimo za dogrevanje prostora.
RAZSVETLJAVA
Nič ni očem bolj prijaznega kot naravna dnevna svetloba. Umetna svetloba nima enakega spektra kot sončna svetloba, zato je ne moremo povsem enakovredno nadomestiti. Lahko se spomnite, kako težko je pri umetni luči določiti barve blaga. V trgovini navadno izgleda povsem drugače kot pri dnevni svetlobi. Naravna svetloba ima še eno veliko prednost pred umetno - do nas prihaja v velikih količinah in zastonj. Seveda je ponoči ni, zato pa jo lahko dobro izkoristimo podnevi v naših bivalnih prostorih:
• Prostori, v katerih se podnevi najdlje zadržujemo (kuhinja, dnevna soba), naj imajo okna proti jugu oziroma zahodu.
• Delovne površine, na primer pisalna miza in kuhinjski pult, naj bodo čim bližje okna.
• Kletne prostore uporabljajmo le za dejavnosti, ki niso povezane z dolgotrajnim bivanjem v njih.
• Pri novogradnjah načrtujmo razporeditev tako, da bo v prostore prišlo čim več dnevne svetlobe.
• Velike in visoke omare razporejajmo čim dlje od okna, da nam ne bodo po nepotrebnem odžirale svetlobe.
• Zavese na oknih naj bodo tanke in prosojne. Odvečne svetlobe se raje znebimo z dodatnimi senčili.
|
Premalo osvetljeno kuhinjo, kopalnico ali pretemen hodnik lahko že danes hitro in učinkovito osvetlite z dnevno svetlobo. To vam omogoča inovativni sistem Solatube®. Razkošje naravne svetlobe nam zagotavlja tudi tam, kjer vgradnja klasičnih ali strešnih oken ni mogoča ali smiselna. Vgrajen sistem vam tako omogoča, da opustite potratno prižiganje luči čez dan. V prostorih, kjer je dnevne svetlobe največ, se ljudje raje in pogosteje zadržujemo, v njih pa tudi občutno lažje delamo. Prostori so vizualno privlačnejši, naravna svetloba pa psihološko ugodno vpliva tudi na naše zdravje in počutje. Sistem za osvetlitev bivalnih prostorov, hodnikov, stopnišč in garaž, je na voljo v treh dimenzijah, njegova montaža pa hitra in preprosta, brez preoblikovanja strešne konstrukcije. Več o tem si lahko preberete na www.solatube.si |
VARČNE ŽARNICE
Med prvimi energijsko varčnimi svetili so se na tržišču pojavile varčne žarnice, ki so kompaktne izpeljanke fluorescenčnih cevi. Njihov svetlobni izkoristek je tak kot pri neonkah, le da jih je mogoče enostavno priviti na mesto navadnih žarnic. Ob nakupu se največkrat ustrašimo cene teh svetil, ki je navadno mnogo višja od cene navadnih žarnic. Na prvi pogled se zdi, da s tako žarnico ne bomo nikoli privarčevali toliko energije, da bi se nam povrnili stroški nakupa. Toda to ne drži. Ob pravilni uporabi lahko taka žarnica sveti do 10 tisoč ur, kar je desetkrat več od življenjske dobe navadne žarnice. Torej: v istem časovnem obdobju bi morali kupiti 10 navadnih žarnic, hkrati pa varčna žarnica porabi štirikrat manj električne energije. Če vse skupaj seštejemo, ugotovimo, da bi bili stroški za navadne žarnice enaki 40-kratni ceni ene navadne žarnice. Ker pa varčne žarnice niso 40-krat dražje, se na dolgi rok vsekakor izplačajo. Pri varčnih žarnicah pa ne smemo pozabiti pomembnega dejstva - njihova življenjska doba se drastično skrajša s pogostim prižiganjem in ugašanjem. Zato so varčne žarnice primerne predvsem za prostore, kjer imamo luči prižgane dlje časa.
PRALNI IN POMIVALNI STROJI
Pravo revolucijo v gospodinjstvu je pomenil nastop pralnega stroja, ki je zmanjšal muke enega najtežjih gospodinjskih opravil. Nekoliko manj revolucionaren je bil prihod pomivalnih strojev, saj so v gospodinjstva prišli v času, ko so bili ljudje že navajeni vseh vrst gospodinjskih aparatov. Pralni in pomivalni stroj sta relativno velika porabnika vode in električne energije, zato se ne gre čuditi, da sta doživela številne tehnološke izboljšave. Sodobni aparati porabijo približno 50% manj vode in električne energije kot njihovi petnajst let stari predhodniki.
Pralni stroj Ta sodobna perica je velik porabnik električne energije, ker je za kvalitetno pranje večine perila, vodo potrebno segreti. V ta namen imajo pralni stroji, podobno kot električni bojlerji, grelnike, ki vodo segrejejo na želeno temperaturo. Temperaturo izbiramo s pomočjo programa, ki je odvisen od vrste perila in njegove zamazanosti. Pomemben faktor pri izbiri temperature pranja pomeni tudi vrsta pralnega praška. S kvalitetnim praškom lahko namreč perilo dobro operemo že pri znatno nižji temperaturi. Manjši del električne energije gre na račun vrtenja bobna pralnega stroja oziroma centrifugiranja. Poleg električne energije pa so pralni stroji tudi veliki porabniki vode, zaradi kemičnih sredstev pa tudi veliki onesnaževalci okolja. Na srečo so proizvajalci pralnih praškov opustili njihovo proizvodnjo na osnovi fosfatov, ki so hudo obremenjevali okolje. To pa seveda še ne pomeni, da lahko danes nekontrolirano vsipamo pralne praške v naše ljubljenčke. Poraba vode je sicer pogojena s tipom pralnega stroja in izbiro pralnega cikla, toda poraba električne energije je neposredno povezana z temperaturo vode med pranjem. Tako pranje pri 60°C pomeni polovično porabo energije v primerjavi s pranjem pri temperaturi 90°C.
Pomivalni stroj Dokler ne primerjamo porabe vode in energije pri ročnem in strojnem pomivanju posode, se nam zdi, da je prednost pomivalnega stroja le v lajšanju naših muk. Toda izkazalo se je, da je pomivalni stroj zelo varčna naprava. Pri ročnem pomivanju dvanajstih pogrinjkov tipično porabimo 30 do 140 litrov vode, 1,4 do 6,5 kWh energije, pa še dobro uro lastnega dela. Pomivalni stroj pa vse to delo opravi z 18 do 27 litri vode, 1,4 do 1,8 kWh energije in naše ukvarjanje z umazano posodo skrajša le na nujno zlo zlaganja in pospravljanja. Tri do štiri članska družina napolni pomivalni stroj standardne velikosti (za 12 pogrinjkov) v enem dnevu, še preden se posoda zasuši. Sodobnejši modeli imajo izpopolnjeno tesnjenje in ropočejo tudi mnogo manj kot starejši modeli. Vsekakor imajo pomivalni stroji s energijskega stališča mnogo več prednosti kot slabih lastnosti.
Nekaj nasvetov pri rabi pomivalnega stroja.
• Pri nakupu stroja se odločimo za takega, ki spada med energijsko varčne in ima vgrajen varčni program pomivanja. Več o energijskih razredih si lahko prebereš na http://www.aure.gov.si/eknjiznica/B_E_nalepke.pdf
• Pomivalni stroj poženimo le tedaj, ko je primerno poln.
• Z izbiro kvalitetnega praška lahko posodo kvalitetno operemo že s krajšim programom in pri nižji temperaturi.
OGREVANJE IN UČINKOVITA RABA ENERGIJE
Pozimi si želimo toplo stanovanje s temperaturo med 19°C in 21°C, zato prostore ogrevamo. Energija, ki jo pri tem rabimo, gre na račun toplotnih izgub v okolico. Izgube toplote so povezane s številnimi dejavniki, fizikalni zakoni pa nam dopovedujejo, da jih lahko kvečjemu zmanjšamo, povsem preprečiti jih pa ne moremo.
Izgube toplote in energija, ki jo potrošimo za ogrevanje, so povezane z lokalno klimo. V primorskih krajih so zime mile, v alpskih in kontinentalnih hude.
Raba energije je močno odvisna od lege stavbe. V osojnih legah, kamor sonce redko posije, so stroški ogrevanja višji. Pri obstoječih objektih v glavnem ne moremo kaj prida spremeniti (lahko si za bivalne prostore izberemo tiste na južni strani stavbe), pri novogradnjah pa je smiselno upoštevati tudi te dejavnike pri orientaciji hiše in razporeditvi prostorov.
|
Izolacija fasade, mansarde in tal pomembno doprinesejo k varčevanju z energijo. Z izolacijo fasade zmanjšate porabo energije za ogrevanje za 35–40%, medtem ko z izolacijo mansarde lahko privarčujete od 15 – 20% energije. Izolacija tal na terenu prinese 10 – 13% zmanjšanje porabe energije za ogrevanje. O tem, kakšna vrsta izolacije je primerna za tvoje stanovanje si lahko prebereš v prispevku »Šola izoliranja«, ki je dostopen na http://knaufinsulation.si/sites/si.knaufinsulation.emakina.net/files/KI-SOLA-IZOLIRANJA-casopis.pdf |
Tip energijskega vira je sicer pogojen z dostopnostjo in ceno, toda med viri je smiselno izbirati take, ki imajo dober izkoristek pri izgorevanju in so ekološko sprejemljivi, na primer plin.
Vzdrževanje in pravilna raba peči in napeljave odločilno vpliva na porabo energije za ogrevanje.
|
V toplotni izolaciji objektov strokovnjaki vidijo enega od najcenejših in hkrati najučinkovitejših potencialov za zmanjšanje porabe energije in s tem tudi za zmanjšano onesnaževanje. V skrbi za energetsko neodvisnost, pa tudi v skrbi za prihodnje rodove, si tudi vlade razvitejših držav prizadevajo preko zakonodaje in z različnimi ukrepi spodbuditi vgradnjo izolacijskih materialov. Več o tem si lahko prebereš na http://daneszajutri.si/ |
Toplotna kapaciteta stavbe pomeni, koliko toplote akumulira zgradba kot celota. Starejše hiše, ki imajo debelejše stene se sicer težko razgrejejo, toda zaradi toplote, ki se je nakopičila v stenah, se tudi počasneje ohlajajo. Take hiše imajo veliko toplotno kapaciteto.
Okna so navadno največji izgubarji toplote, zato je od njihovega števila oziroma od velikosti steklenih površin odvisno tudi ogrevanje prostorov. Seveda si v prostorih želimo čim več dnevne svetlobe, velika okna pa pomenijo veliko toplotno izgubo.
Med najpomembnejše dejavnike toplotnih izgub sodi toplotna zaščita stavb. Z izolacijskimi materiali in kakovostnimi okni lahko zmanjšamo toplotne izgube za več kot 30%.
VARNO Z ELEKTRIKO
Delo z napravami, ki jih poganja električni tok je lahko zelo nevarno, zato moramo z njimi ravnati previdno in v skladu z navodili proizvajalca. Nekaj več o varnem delu z električnim tokom in vplivu električnega toka na človeški organizem si lahko prebereš na:
http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/elek_v1/eOET1_plus_2/eOet1_02_06-2.html.
LITERATURA:
Green, J. (2006). Varčevanje z energijo. Zbirka Izboljšajmo svoje okolje. Ljubljana: Grlica
Parker, S. (2005). Energija za prihodnost. Murska Sobota. Pomurska založba.
Kuščer, S., Podreka, E. (1991). Energija. Velika izobraževalna slikanica. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana.
http://www.modri-jan.si/modri-koticek/varcevanje-z-elektricno-energijo [25.11.2012]
http://www.eles.si/ [11.11.2012]
http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/elek_v1/eOET1_plus_2/eOet1_02_06-2.html. [11.11.2012]
http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/Brosura_VZE.pdf [11.11.2012]
http://www.elektro-ljubljana.si/ [30.11.2012]
http://www.elektro-maribor.si/ [11.11.2012]
http://www.elektro-celje.si/ [11.12.2012]
http://www.gen-i.si/ [11.11.2012]
http://www.elektro-gorenjska.si/[3.1.2013
http://www.bodieko.si/category/dom-energija [21.11.2012]
http://knaufinsulation.si/sites/si.knaufinsulation.emakina.net/files/KI-SOLA-IZOLIRANJA-casopis.pdf [3.1.2013]
www.solatube.si [3.1.2013]
VIRI SLIK:
Freedigitalphotos.net
http://www.eles.si/
www.solatube.si
http://knaufinsulation.si/
1. sklop - 2. sklop
