Oglejte si 1. del vsebine

ENERGIJA V MIŠICAH
Človek že od nekdaj izrablja energijo iz narave z nabiranjem hrane. Že zelo zgodaj v zgodovini je človek začel uporabljati orodje in orožje, vendar so bili to leseni, kamniti, koščeni in pozneje tudi kovinski predmeti. Brez močne roke niso pomenili nič. Ljudje so dolga tisočletja vse delali s svojo močjo in energijo. Človeško telo je zelo zapleten in dovršen stroj, ki je tako natančen, da nadomestila zanj ni.
Človek hodi, pleza, teče, skače in izvaja številne druge gibe. Z nekaj vaje se naučimo plavati, smučati ali deskati. Dviguje lahko težka bremena, predvsem z rokami, s katerimi lahko uporablja tudi najrazličnejša orodja, kot je šivanka, ki zahteva komaj kaj moči, pa vse do velikih težkih orodij, ki zahtevajo veliko moč. Organski sistem, ki človeku to omogoča, so mišice, skupaj z okostjem in vezivnim tkivom. V našem telesu je na stotine mišic, ki se krčijo in sproščajo in s tem omogočajo najrazličnejše vrste gibanja. Posamezne mišice so sestavljene iz snopov, ti iz vlaken, ta pa spet naprej iz vlakenc. V mišicah so živci, po katerih človek vodi delovanje mišic – lahko jih s svojo voljo krči in sprošča. Gorivo, ki »poganja« človeško telo je hrana. V hrani je skladiščena sončna energija. Rastline pretvarjajo sončno energijo v kemično in jo shranjujejo v svojem tkivu. Živali, ki pojedo rastline, pa del te energije vgradijo v svoja tkiva.

Zelene rastline so proizvajalci hrane, saj ujamejo sončno energijo in jo s pomočjo vode in ogljikovega dioksida pretvorijo v kisik, ki ga oddajo v zrak in glukozo (sladkor), ki jo uporabijo za izgradnjo rastlinskih tkiv.
Rastline so hrana rastlinojedcem. Ti skrbijo za prehrano mesojedcev. Vsi skupaj so “hrana” za razkrojevalce. Naloga razkrojevalcev je, da spremenijo organske snovi v neorganske. Te predelane neorganske snovi ponovno potrebujejo proizvajalci (rastline). Rastline s fotosintezo izdelajo hrano zase in za vsa druga živa bitja.

VARČUJMO Z ENERGIJO
Pozimi si želimo toplo stanovanje s temperaturo med 19°C in 21°C, zato prostore ogrevamo. Energija, ki jo porabimo, gre na račun toplotnih izgub v okolico. Izgube toplote so povezane s številnimi dejavniki, fizikalni zakoni pa nam dopovedujejo, da jih lahko kvečjemu zmanjšamo, povsem preprečiti jih pa ne moremo. Izgube toplote in energija, ki jo potrošimo za ogrevanje, so povezane z lokalno klimo. V primorskih krajih so zime mile, v alpskih in kontinentalnih hude. Raba energije je močno odvisna od lege stavbe. V osojnih legah, kamor sonce redko posije, so stroški ogrevanja višji. Pri obstoječih objektih v glavnem ne moremo kaj prida spremeniti (lahko si za bivalne prostore izberemo tiste na južni strani stavbe), pri novogradnjah pa je smiselno upoštevati tudi te dejavnike pri orientaciji hiše in razporeditvi prostorov.
Učinkovito ravnanje z energijo pomeni doseči cilj zmanjšane porabe energije in pri tem upoštevati tehnične in ekonomske pogoje, ter porabiti čim manj energije. To pomeni, da je potrebno večji del energije proizvesti s pomočjo obnovljivih virov energije, hkrati pa energijo racionalno porabljati.
Ukrepi za učinkovito rabo energije so posebno učinkoviti pri ogrevanju prostorov. Že z uporabo primernih gradbenih materialov  in izolacijo sten, tal, vrat in oken,  z izboljšanimi toplotnimi regulatorji in ogrevalnimi napravami lahko prihranimo 50% toplotne energije.
Povečana uporaba toplotnih črpalk, daljinsko ogrevanje in izkoriščanje sončne energije za pripravo tople vode pomenijo gospodarno rabo energije in veliko pripomorejo k zmanjševanju porabe nafte.
Nove in učinkovitejše energetske tehnologije bodo ključnega pomena tudi za uspešen boj proti podnebnim spremembam, saj je ta tehnologija deloma podrejena tudi varovanju okolja.

Na spletni strani Umanotere si lahko izračunaš, koliko energije porabi tvoja družina ali ti kot posameznik: http://www.umanotera.org/index.php?node=170, spodaj pa nekaj nasvetov, kako varčuješ z energijo:
- Ko odpremo pečico, da bi preverili, ali je hrana pečena, se temperatura zniža za 10°C.
- S primerno izolacijo stanovanja ali hiše lahko prihranite do 30 % energije.
- S pravilno vožnjo lahko zmanjšate porabo goriva kar do 10 %. Za krajše razdalje uporabite lastno energijo: pojdite peš, peljite se s kolesom ali pa uporabite rolerje.
- Nekatera 4 članska gospodinjstva porabijo letno do 4400 kWh, gospodinjstvo, ki varčuje pa samo 2000 kWh. Pri ceni elektrike po 9 centov na kWh, je na leto zelo enostavno privarčevati do 216 €.
- Znižajte temperaturo. Z zmanjšanjem temperature za samo 1 °C lahko račun za energijo zmanjšate za 5-10 odstotkov in se izognete do 300 kg emisij ogljikovega dioksida letno na gospodinjstvo.
-Programirajte termostat, da ponoči in ko vas ni v hiši, ohranja nizko temperaturo, ko pa se zbudite ali vrnete domov, je temperatura spet prijetna. Tako zmanjšate račun za ogrevanje za 7-15 odstotkov.
- Zamenjate stara okna z enojno zasteklitvijo s takšnimi, ki imajo dvojno. To zahteva nekaj sredstev, vendar pa se vam bo izguba energije skozi okna zmanjšala za polovico in se bo dolgoročno izplačalo. Če si privoščite najboljše, kar ponuja trg (lesene okvirje, dvojno zasteklitev, steklo z majhnimi emisijami in polnjenje z argonom), lahko prihranite celo več kot 70 odstotkov energije, ki se sicer izgubi.
- Ne dopustite, da toplota uhaja iz vaše hiše dalj časa. Ko zračite hišo, odprite okna le za nekaj minut. Če pustite majhno režo cel dan, bi potrebna energija za vzdrževanje toplote v notranjosti v šestih mrzlih mesecih (10 °C ali nižja zunanja temperatura) pomenila skoraj 1 tono emisij ogljikovega dioksida.
- Vgradite dobro izolacijo v vaš dom, ki je eden najučinkovitejših načinov za dolgoročno zmanjšanje emisij CO₂ in varčevanje z energijo. Izguba toplote skozi zidove, streho in tla običajno znaša 50 odstotkov celotne izgube toplote v prostoru. Izolirajte rezervoarje z vročo vodo, cevi centralnega ogrevanja in praznine v stenah, za radiatorje pa namestite aluminijasto folijo.
- Prestavite svoj hladilnik in zamrzovalnik – če sta zraven štedilnika ali grelnika vode, porabita več energije, kot bi jo, če bi stala samostojno. Če ju, denimo, postavite v topel kletni prostor, kjer je temperatura 30-35°C, se poraba energije skoraj podvoji.
- Redno odmrzujte stare hladilnike in zamrzovalnike. Če je mogoče, jih nadomestite z novejšimi modeli, ki omogočajo samodejne talilne cikle in so po navadi do dvakrat bolj energetsko učinkoviti od svojih predhodnikov. Ko kupujete nove naprave (ne le hladilnike, ampak tudi pralne stroje, pomivalne stroje in drugo), izberite tiste z oznako evropska stopnja A+, ki pomeni, da so zelo učinkoviti – vendar pa prav tako primerjajte porabo energije med napravami z oznako A+, saj se lahko razlikuje.
- Previdno nastavljajte delovanje. Če nastavite hladilnik na najbolj hladno nastavitev, ne boste samo porabili več energije - vaša hrana ne bo tako dolgo sveža, saj bi se lahko pokvarila zaradi zmrzovanja.
- Izogibajte se dajanju vroče ali tople hrane v hladilnik. Energijo lahko prihranite tako, da hrano pustite, naj se ohladi, preden jo daste v hladilnik.
- Preverite, ali je vaša voda prevroča. Ni potrebno, da je termostat nastavljen na več kot 60 °C. Enako velja za grelnik vode centralnega ogrevanja. Ne pozabite - 70 odstotkov energije, porabljene v gospodinjstvih v EU se porabi za ogrevanje domov, dodatnih 14 odstotkov pa za gretje vode.
- Ugašajte luči, ko jih ne potrebujete. Izklop petih luči na hodnikih in v prostorih doma, kadar jih ne potrebujete, lahko prihrani približno 60 evrov letno.
- Uporabljajte varčne žarnice: ena sama žarnica lahko zmanjša stroške razsvetljave tudi za 60 evrov; izognete se lahko 400 kg emisij CO2 v življenjski dobi žarnice – trajajo namreč do 10–krat dlje od navadnih žarnic. Varčne žarnice so ob nakupu dražje, vendar cenejše po svoji življenjski dobi.
- Ne puščajte naprav v načinu pripravljenosti – na napravi uporabite funkcijo za vklop/izklop. Televizor, ki je vključen tri ure dnevno (povprečni čas gledanja TV v Evropi) in 21 ur v pripravljenosti, porabi približno 40 odstotkov energije v načinu pripravljenosti.
- Izključite svoj polnilnik mobilnega telefona, ko ga ne uporabljate. Tudi, ko ni povezan, še vedno črpa električno energijo. Po ocenah zavržemo 95 odstotkov energije, če je polnilnik neprestano vklopljen v vtičnico.
- Hladite se z ventilatorjem. Klimatske naprave so energetsko zelo požrešne - povprečna sobna klimatska naprava deluje z močjo 1000 vatov in povzroči emisijo približno 650 gramov CO2 na uro, v tej uri pa stane približno 0,10 evra. Ventilatorji so možna alternativa, sicer pa klimatske naprave uporabljajte varčno in poiščite najbolj energetsko učinkoviti model.
- Preklopite na zeleno elektriko. S tem lahko pomagate krepiti obnovljive vire energije. Trenutno je samo 14 odstotkov električne energije v Evropi pridobljene iz podnebju prijaznih obnovljivih energetskih virov, kot so veter, voda, les, bioplin, sončna svetloba ipd. - vendar pa povpraševanje povzroči ponudbo! Morda pa boste razmislili o namestitvi sončnih celic na streho.
- Pralni in pomivalni stroj uporabljajte samo, kadar sta polna. Če ju potrebujete, ko sta napol prazna, uporabite nastavitev za uporabo s polovično obremenitvijo ali ekonomično nastavitev. Ni potrebe, da nastavljate visoke temperature. Sodobni detergenti so tako učinkoviti, da operejo oblačila in posodo tudi pri nizkih temperaturah.
- Sušilni stroj uporabite le, če je to nesporno nujno - vsako sušenje povzroči emisijo več kot 3 kg CO₂. Naravno sušenje oblačil je daleč najboljši način: oblačila bodo trajala dlje, pri tem pa se uporablja brezplačna in čista energija!
- Segrejte manj vode. Če zavrete le vodo za svojo skodelico čaja, lahko prihranite veliko energije. Če bi vsi Evropejci zavreli le vodo, ki jo potrebujejo, in se izognili litru nepotrebne vrele vode dnevno, bi s prihranjeno energijo lahko napajali tretjino evropskih cestnih svetilk.
- Pokrijte lonec med kuhanjem. S tem lahko prihranite veliko energije, potrebne za pripravo hrane. Še boljši so ekonom lonci in uparjalniki: prihranijo lahko približno 70 odstotkov.
- Oprhajte se, namesto da bi se okopali. Porabite lahko do štirikrat manj energije. Da bi povečali prihranek energije, se izognite masažnim tušem in uporabljajte nizko pretočne ročke, ki so poceni in zagotavljajo enako udobje.
- Zapirajte pipo. Če med umivanjem zob zaprete pipo, lahko prihranite nekaj litrov vode. Tudi če pipa pušča, lahko izgubite dovolj vode, da bi v enem mesecu napolnili kopalno kad - zato redno preverjajte, ali so pipe dobro zaprte.
- Rabljeno steklo vrzite v ustrezne zabojnike. Od ostalih smeti posebej zbirajte papir in karton, plastiko in pločevinke. Recikliranje ene aluminijaste pločevinke lahko prihrani 90 odstotkov energije za izdelavo nove - 9 kg emisij CO₂ na kilogram aluminija! Pri 1 kg reciklirane plastike je prihranek 1,5 kg CO₂; pri 1 kg recikliranega stekla 300 gramov CO₂; pri recikliranju 1 kg papirja namesto odlaganja na odlagališče pa se izognemo emisiji 900 gramov CO₂ kot tudi emisiji metana.
- Zmanjšajte odpadke. Večina izdelkov, ki jih kupujemo, povzročajo emisije toplogrednih plinov na takšen ali drugačen način, npr. med izdelavo in dobavo. Če nesete malico v službo v posebni škatli za večkratno uporabo in ne v embalaži za enkratno uporabo, prihranite energijo, potrebno za izdelavo nove embalaže.
- Nakupovalno vrečko uporabite večkrat. Ko nakupujete, prihranite energijo in odpadke, če uporabite vrečko za večkratno uporabo, ne pa tisto za enkratno uporabo, ki jo dobite v vsaki trgovini. Odpadki ne samo izpuščajo CO₂ in metan v ozračje, ampak tudi onesnažujejo zrak, vodo in tla.
- 1,5-litrska steklenica zahteva manj energije in proizvede manj odpadkov kot tri steklenice po 0,5 litrov.
- Izberite izdelke, ki so v majhnih embalažah in kupujte izdelke,ki omogočajo ponovno polnjenje. Tako lahko zmanjšate količino smeti in uporabo energije!
- Kupujte pametno: 1,5-litrska steklenica zahteva manj energije in proizvede manj odpadkov kot tri steklenice po 0,5 litrov.
- Reciklirajte organske odpadke. Deponije odpadkov znašajo približno 3 odstotke EU emisij toplogrednih plinov z metanom, izpuščenim zaradi razpadanja biološko razgradljivih odpadkov. Z recikliranjem organskih odpadkov ali s kompostiranjem, če imate vrt, lahko pomagate pri odpravi tega problema! Samo pazite, da kompostirate pravilno, da je pri razkroju dovolj kisika, sicer bo kompost povzročal emisije metana in širile se bodo neprijetne vonjave.
- Za vožnjo v službo poskusite katero od drugih možnosti: kolo, pešačenje, več potnikov v avtomobilu, javna prevozna sredstva ali delo na daljavo. Povprečno se na vsak liter goriva, porabljenega v motorju avtomobila, sprosti več kot 2,5 kg CO₂.
- Poskusite se izogniti predvsem kratkim vožnjam z avtomobilom, saj so poraba goriva in emisije CO2 neproporcionalno večje, če je motor še hladen. Raziskave kažejo, da je polovica voženj v mestu krajša od treh kilometrov - tako razdaljo zlahka opravite peš ali s kolesom.
- Operite avtomobil ročno ali z vodo pod tlakom, namesto da ga peljete v avtopralnico. Avtopralnice porabijo več električne energije in vode kot klasičen način pranja.
- Če avto zamenjate, premislite o porabi goriva novega vozila. Po evropskih predpisih morajo izdelovalci avtomobilov v prodajnih salonih in oglasih prikazati informacije o emisijah ogljikovega dioksida in porabi avtomobilov.
- Avto, ki porabi le 5 litrov goriva na 100 kilometrov, lahko prihrani oz. se izogne 750 kg emisij CO₂ na leto.
- Vozila ne ogrevajte, preden začnete z vožnjo. Tako porabite več goriva, kot pa ga prihranite, če vožnjo začnete s hladnim motorjem.
- Prepričajte se, da je tlak v pnevmatikah ustrezen: če je prenizek za 0,5 bara, porabi vaš avto 2,5 odstotka več goriva, da premaga odpor, in tako izloči 2,5 odstotka več CO₂.
- Uporabljajte motorno olje z nizko viskoznostjo. Takšno olje maže motor bolje kot navadna olja in zmanjšuje trenje. Najboljša olja zmanjšajo porabo goriva in emisije CO₂ za več kot 2,5 odstotka.
- Ne puščajte praznega nosilca za prtljago, pritrjenega na streho vozila. To lahko poveča porabo goriva in emisij CO₂ zaradi zračnega upora in dodatne teže vse do 10 odstotkov - priporočamo, da ga umaknete.
- Ne vozite hitro – porabili boste manj goriva in oddali manj CO₂ Vožnja s hitrostjo nad 120 km/h v primerjavi s hitrostjo 80 km/h poveča porabo goriva za 30 odstotkov. Četrta, peta in šesta prestava so najbolj gospodarne z vidika porabe goriva.
- Ste že slišali za eko-vožnjo? Tako lahko porabo goriva zmanjšate za 5 odstotkov. Speljite brez močnega dodajanja plina, v višjo prestavo pa prestavite čim prej in ohranjajte stalno hitrost.
- Klimatsko napravo uporabljajte varčno. Vključena klimatska naprava poveča porabo goriva in emisije CO₂ za približno 5 odstotkov. Če je avtomobil vroč od sonca, se nekaj minut vozite z odprtimi okni, nato jih zaprite in vključite klimatsko napravo. Tako boste prihranili gorivo, potrebno za zbijanje začetne visoke temperature.
- Poskusite potovati z vlakom! En sam potnik v avtu proizvaja 3-krat več emisij CO₂ na kilometer, kot če bi potoval z vlakom.
- Poiščite druge možnosti za letenje. Letenje je najhitreje rastoči vir emisij CO₂ na svetu. Če letite, premislite o nadomestilu emisij ogljika. Obstajajo organizacije, ki izračunajo emisije, ki jih povzročite, in vlagajo sredstva v obnovljivo energijo.
- Če hodite, to ni dobro le za vaše zdravje, ampak pomaga tudi okolju. Vsake toliko časa pa le moramo uporabljati prevozna sredstva. Prave odločitve so potrebne za znižanje emisij ogljikovega dioksida.
- Na 1200 km dolgi poti z avtom se sprosti v zrak toliko emisij CO₂, kot če bi vlak obšel ves svet.
- Če bi bil v avtomobilu vsaj en potnik več, bi prihranili 2.400.000 litrov bencina na dan.

NEVARNOSTI ELEKTRIČNEGA TOKA
Delci v snovi se gibajo v vse smeri. Kadar gre za usmerjeno gibanje delcev, se delci večinoma gibljejo v določeno smer. Če so ti delci nosilci naboja in se gibljejo usmerjeno, je to električni tok. Da delci stečejo, potrebujemo sklenjen krog. Tak krog imenujemo preprosto električni krog. Sestavljajo ga izvir napetosti (baterija ali generator), vodnik in porabnik. Vodnik je snov, po kateri tečejo naboji. Kadar imamo tak sklenjen krog, nosilci naboja ne morejo izstopiti ali pa vstopiti v ta krog.
Starši nas že od malega opozarjajo da je elektrika iz vtičnic nevarna in se ji moramo izogibati. Za živa bitja je nevaren električni tok, ki teče skozi telo ali le dele telesa. Tok 1mA je za telo komaj zaznaven, pri 15mA je tok že tolikšen, da človek dobi krče, pri 50mA pa že govorimo o resni nevarnosti za življenje. Pri 100mA pa je smrt za človeka neizbežna, še zlasti, če teče tok skozi telo več kot 1 sekundo.
Na stopnjo nevarnosti vpliva več dejavnikov, na primer čas delovanja, pot toka skozi telo, upornost tal, na katerih stojimo, in upornost telesa. Da se zmanjša nevarnost, je plastična izolacija že na samih vodnikih, nato zaščitna izolacija stroja ali naprave (po navadi je plastična ali lesena). Dodatni zaščiti sta lahko ničenje in ozemljitev. Pri ničenju povežemo ohišje z ničelnim vodnikom. Pri ozemljitvi povežemo napravo ali objekt z zemljo, uporabimo pa tudi zaščitna tokovna stikala, ki takoj odklopijo nevaren električen krog.

NEVIHTE
Najprej blisk, nato štejem, enaindvajset, enaindvajset, enaindvajset..., po enkrat za vsako sekundo, ki preteče, in tako petkrat zapovrstjo, dokler me ne prekine oglušujoč grom. Dobro je, nevihta je še daleč.
Celoten cikel do nastanka strele se namreč začne s separacijo nabojev v nevihtnem oblaku. Z raznovrstnimi poskusi, tudi z letalskimi preleti nevihtnih oblakov (pri čemer lahko pogum pilotov le občudujemo), so namreč ugotovili, da je vrh nevihtnega oblaka med 6 in 7 km nad zemljo pozitivno nabit, medtem ko je spodnji konec oblaka na višini 3 do 4 km nabit negativno. Naboj, ki ga nosi spodnji del oblaka, je dovolj velik, da povzroči med površjem zemlje in spodnjim slojem oblaka napetostno razliko, ki dosega 20, 30 ali pa celo tja do 100 milijonov voltov (za primerjavo- navadna baterija ima napetost 1,5 volta). Velika električna polja nato povzročijo ionizacijo zraka in pa električni preboj. Ob preboju stečejo negativni naboji z dna oblaka do površine zemlje v obliki strelinega bliska. Za nastanek strele je torej ključnega pomena razumevanje procesa, ki vodi do separacije nabojev, to je do pojava, ko so deli nevihtnega oblaka na različnih višinah različno nabiti.

BLISK
 Ker je na površini zemlje precej manj negativnih nabojev kot na spodnji strani oblaka, površina zemlje privlači negativne delce v oblaku. Prost elektron blizu oblaka torej električno polje vleče proti zemlji. Električno polje poleg tega elektrone pospeši do take hitrosti, da le ti lahko izbijajo elektrone iz molekul, ki sestavljajo zrak. Tako nastaja vedno več nabitih delcev, plaz elektronov, ki potujejo proti zemlji, in pa kopica počasnih velikih pozitivnih ionov, ki se postopoma premikajo proti oblaku. Plaz elektronov se premika zelo hitro, s šestino hitrosti svetlobe, medtem ko za seboj pušča sled dobro prevodnega ioniziranega zraka. Po nekako 50 metrih pa se plaz elektronov ustavi. Pozitivni ioni, ki smo jih pustili zadaj, namreč zavirajo napredovanje elektronov. Vendar pa po ustvarjenem prevodnem kanalu že hiti pošiljka elektronov, ki nevtralizirajo vpliv pozitivnih ionov, tako da se lahko igra ponovi. Zopet dobimo plaz elektronov, ki ustvari nov krak "stopničastega vodnika", raziskovalnega dela strelinega udarca. Ko se stopničasti vodnik približa tlom, lahko pritegne tok pozitivnih delcev z zemlje, ki se nato sklene z vodnikom, ali pa se stopničasti vodnik neposredno dotakne tal. V trenutku, ko obstaja povezava med oblakom in zemljo se začne glavni, najsvetlejši del bliska imenovan povratni udarec. Ionizirani zrak v stopničastem vodniku namreč delujejo kot prevodnik, ravno tako kot žica s katero sklenemo baterijo, le da se tu prazni negativno nabiti oblak. Ker smo "napeljavo" staknili pri tleh, je to tudi področje, kjer elektroni najprej čutijo stik. Elektroni se začnejo pospeševati, z zadevanjem ob molekule zraka pa povzročijo, da zrak zažari. Ko elektroni vedno višje po vodniku čutijo povezavo in se pospešujejo, tudi zrak vedno višje po vodniku zažari. Blisk povratnega udarca se, kot pove že ime, širi od tal proti oblaku. Potovanje bliska od tal proti nebu je namreč le potovanje novice o vzpostavljenem stiku oz. bolje rečeno potovanje motnje elektromagnetnega polja, seveda pa tok elektronov teče od oblaka proti tlom. Tla se torej ob udarcu strele negativno nabijajo.

GROM
Ob začetku povratnega udarca teče tok okoli 10000 amperov, ob čemer je kakih 10 amperov, ki teče po hišni napeljavi pravi mačji kašelj. Nič čudnega torej, da skriva tako velik tok dovolj termične energije, da pregreje okoliški zrak. Le ta se potem eksplozivno razširi in sproži udarni val, ki ga slišimo kot grmenje.

Vendar pa tudi potem, ko povratni udarec sprazni določen del oblaka in zrak preneha žareti, igre še ni konec. Naboj v oblaku se namreč hitro zopet reorganizira, tako da začetnemu udarcu lahko sledi ponovni vodnik. Tega imenujemo sedaj temni vodnik, ki preide celotno pot v enem koraku. V potankostih sledi prvotni poti, saj je na njej še vedno dovolj ostankov, da je to najlažja pot. Temni vodnik je zopet poln negativnega naboja. Ko dospe do tal sledi ponovno povratni udarec in zopet se zabliska. Včasih udari le enkrat ali dvakrat, zasledili pa se že tudi preko 40 bliskov na isti sledi, vedno pa v hitrem redosledu, saj med posameznimi bliski poteče le nekaj milisekund.
In koliko časa traja posamezna stopnja strele? Začetna stopnja priprave razelektritve je najdaljša in traja okoli 100 ms, nato sledi stopničasti vodnik, ki zaradi vmesnih postankov med tvorbami krakov zbere nekako 10 ms, medtem ko zadnja faza, povratni udarec, traja le borih 0,2 ms.

ENERGIJSKE NALEPKE
Od junija 2002 dalje je tudi pri nas uvedeno obvezno označevanje skoraj vseh gospodinjskih aparatov, na podlagi Pravilnika o energijskih nalepkah za določene vrste gospodinjskih aparatov (Ur. l. RS 04/01). Od 30. novembra 2011 dalje, je obvezna uporaba prenovljene nalepke, ki ima razširjeno število razredov, na njej so podane oznake za izbrane lastnosti in karakteristike aparatov v obliki piktogramov in seveda je poleg za aparate karakterističnih podatkov, obvezno podana je tudi letna poraba energije v kWh. V državah Evropske unije je nalepka predpisana z direktivo EU 92/75/EGS, njena uporaba pa je obvezna za označevanje naslednjih gospodinjskih aparatov:

• hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije,
• pralni in sušilni stroji in njihove kombinacije,
• pomivalni stroji,
• pečice za pečenje,
• grelniki in hranilniki tople vode,
• gospodinjska svetila,
• televizorji,
• klimatske naprave.
Na novi nalepki je sedem oziroma deset stopenjska barvna lestvica z razredi učinkovitosti, ki so označeni s črkami od A+, A++, A+++, A ter do G, dobaviteljevo ime ali blagovna znamka in oznaka modela, oznake v obliki piktogramov za izbrane lastnosti in karakteristike, ter letna poraba energije v kWh. 

Zelena barva, s katero so označeni razredi A pomeni energetsko najučinkovitejšo napravo, rdeča barva – razreda G, pa najmanj učinkovito. Dejanske količine privarčevane energije glede stopnje učinkovitosti so odvisne od velikosti in načina uporabe posameznega gospodinjskega aparat ali naprave. Na primer kombinirani hladilnik razreda A+++ bo porabil 60 % manj energije v primerjavi z enakim hladilnikom razreda A. Pomivalni ali pralni stroj razreda A+++, pa bo porabil 30% manj energije od stroja razreda A.

Celovito so energijske nalepke obdelane v brošuri Energijske nalepke in označevanje učinkovitosti gospodinjskih aparatov (http://www.aure.gov.si/eknjiznica/B_E_nalepke.pdf). Za pomoč pri oceni letnih stroškov ali stroškov porabljene energije v življenjski dobi posameznega aparata je na spletni strani http://svetovalec.pozitivnaenergija.si/ enostaven računalnik. Z njegovo pomočjo lahko na osnovi podatkov iz nalepke oziroma naših navad enostavno stroškovno primerjamo med seboj različno energetsko učinkovite aparate ter njihov vpliv na okolje.

UGANKE
Se ne vidi, se ne sliši. Zdaj je tu, zdaj je tam. (AKIRTKELE) 
Nima nog, pa teče. (KOT INČIRTKELE)
Je v vsaki sobi. Ko pritisneš gumb, kot sonce sije. (ACINRAŽ)
Svetlinova hči na mizi stoji, na stene nas riše, zaspi, vse izbriše. (AKLITEVS)
Na elektriko možakar tale se spozna, sestavlja aparate, popravljati jih zna. (RAČIRTKELE)
Avtorica ugank: Ljuba Žerovc

LITERATURA

Feynman, R., R. Leighton, M. Sands. "Chapter 9: Electricity in the Atmosphere." v The Feynman Lectures on Physics. Vol. 2. Reading, MA: Addison-Wesley Publishing Company, Inc. 1966.
Green, J. (2006). Varčevanje z energijo. Z 1. birka Izboljšajmo svoje okolje. Ljubljana: Grlica
Kuščer, S., Podreka, E. (1991). Energija. Velika izobraževalna slikanica. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana.Parker, S. (2005). Energija za prihodnost. Murska Sobota. Pomurska založba.

http://www.delo.si/arhiv/vpliv-zledoloma-znan-konec-leta.html
http://kid.kibla.org/~gverila/vegansvet/predal/soncna_energija.htm
http://api.egradiva.gis.si/web/go-egradiva/co2-odtis
http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Ekokviz_2013_SS_cip.pdf
http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Ekokviz_2013_OS_cip.pdf
http://www.energap.si/uploads/Nasveti%20za%20ucinkovito%20rabo%20energije.pdf
http://eucbeniki.sio.si/test/iucbeniki/fiz9/190/index5.html
http://www.kvarkadabra.net/pojavi/teksti/strela.htm
http://www.alliantenergykids.com/EnergyBasics/AllAboutElectricity/000419
http://sl.wikipedia.org/wiki/Termoelektrarna
http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Energijska_Nalepka.pdf
http://www2.arnes.si/~rmurko2/GEOTERMALNA.HTM
http://knaufinsulation.si/sites/si.knaufinsulation.emakina.net/files/KI-SOLA-IZOLIRANJA-casopis.pdf

Viri slik:
1. www.freedigitalphotos.net
2. Wikipedia