Iz tega razloga smo se tudi na naši šoli odločili, da očistimo šolsko posestvo.
Ob 8:30 je potekal zbor učiteljev v zbornici. Po prihodu dijakov ob 9. uri so razredniki po učilnicah preverjali prisotnost in podajali še zadnja navodila pred delom na terenu.
Sprva nam je slabo voljo povzročalo vreme, ki pa se je po kratkem času bistveno izboljšalo in tako smo lahko, polni energije in zagona, pričeli z delom.
Akcije se je udeležilo 37 delavcev šole (razredniki in spremljevalci), 22 prostovoljcev in 166 dijakov, skupaj torej kar 225 udeležencev, ki smo bili pripravljeni očistiti našo okolico in s tem vsaj malo obvarovati naravo.
Šolsko posestvo smo predhodno »razdelili« na več lokacij, iz tega razloga je nastalo 14 delovnih skupin, razdeljenih po razredih. Vsaka skupina je dobila zadostno število plastičnih vrečk in zaščitnih rokavic. Vrečke so bile različnih barv, in sicer glede na dovoljeno oziroma natančno določeno vsebino vrečke. V rumene in modre vrečke je bilo potrebno odlagati prazno embalažo (plastenke, pločevinke, tetrapake, plastične vrečke…). V črne vrečke so spadali vsi ostali odpadki, ki jih ni bilo možno zbrati ločeno oziroma so bili preveč umazani. V vrečke zelene barve smo odlagali steklo, v vrečke rdeče barve pa baterije, kartuše, embalažo škropiv in čistil, zdravila in podobno.
Pregledali in počistili smo šolsko posestvo okoli šole, pobočje in vrh Kalvarije, Mestni hrib, posestvo na Svečini in Rošpohu.
Glavni cilj je bil »prečesati« celotno šolsko posestvo in tako očistiti okolico, v kateri se gibljemo, predvsem pa očistiti naravo in jo tako obvarovati že tako prevelikega onesnaženja, zato smo se dela lotili zelo natančno.
Ker pa se zavedamo, da je prav tako pomembno notranje okolje, v katerem preživimo veliko časa, smo se odločili očistiti še šolske klopi ter izpod le-teh odstraniti predvsem nadležne žvečilne gumije.
Ob 11. uri je potekala malica pred šolo (prav tako na terenu – Svečina, Rošpoh, Mestni vrh) ter pregled opravljenega dela ter prerazporeditev skupin za zaključek akcije, kjer je to bilo potrebno.
Vrečke z odpadki smo ločeno razporedili po kupih, in sicer vrečke različnih barv posebej, kovino, gume in morebitno pohištvo ter gospodinjske aparate posebej.
Pohvaliti je potrebno tudi našega traktorista Marka in dijaka Vida, ki sta s skupnimi močmi pobirala in odvažala odpadke na zbirno točko, ki se je vztrajno kopičila s smetmi.
Po podatkih smo »pridelali« skupno kar 13 m3 odpadkov. Res smo bili zelo pridni. Čeprav moram priznati, da me je pa vseeno neprijetno presenetilo eno izmed »nahajališč«, kajti našli smo veliko rabljenih injekcijskih igel, ki so bile uporabljene v ne najbolj častne namene.
Ob zaključku bi se rada zahvalila vsem, ki so se udeležili akcije in z udeležbo izrazili družbeno in okoljsko odgovornost, prepričana pa sem, da ste se obenem imeli lepo, v družbi prijetnih ljudi.
Ta javna pobuda naj prebuja okoljsko zavest in občutek osebne odgovornosti še naprej, ki naj hkrati preprečuje nadaljnje kopičenje odpadkov na divjih odlagališčih in preprečuje nastajanje novih.
Prispevala Monika Rubin, Biotehniška šola Maribor
