Do tja nas je odpeljal avtobus. Potem nam je vodič predstavil, zakaj sploh potrebujemo čietilno napravo in kakšna je njena vloga. Povedal nam je, da voda, s katero se tuširamo, pomivamo posodo, si umivamo zobe in roke in vsa voda, ki jo porabimo za karkoli drugega, po kanalih priteče do čistilne naprave. Tam jo prečistijo in jo spustijjo v reko Dravo. Odpeljal nas je v sobo, v kateri je računalnik, ki nadzoruje celoten sistem. Če se kakšna naprava pokvari, se vklopi alarm in to lahko vidijo tudi na računalniku. Ogledali smo si tudi laboratorij, v katerem je bil vzorec vode, ki priteče k njim in vzorec vode, ki odteče. Razlika je bila očitna. Razkazal nam je vse naprave, ki očistijo vodo. To so bile fine in grobe grablje, biološki bazeni, naknadni usedalniki in puhala. Tja so pripeljali tudi vodo iz kanalizacije, ki ni bila povezana s centralno čistilno napravo. Ogled je trajal približno dve šolski uri. Po koncu ogleda smo si razkužili roke. Vsak je dobil še svojo plastenko vode. Veseli smo, da smo lahko v živo videli, kako to poteka in da bomo imeli to izkušnjo. Čeprav je tam resnično zaudarjalo, je prav, da vemo, kako to je.
Lea Diana Dajčman, 5. a,
OŠ Janka Padežnika
