"Ekokotiček za moj fižolček" se je najprej začel z zbiranjem različnih fižolčkovih semen, ki so jih otroci prinesli od doma (starši so imeli nalogo, da otroku priskrbijo seme in lonček zemlje za sajenje). Ko smo fižolčke zbrali, so jih otroci tipali, opazovali, sortirali po barvi, obliki in velikosti. Najprej smo opazovali kaljenje fižola, to smo naredili tako, da je vsak otrok svoj fižolček položil v vato namočeno z vodo. Ko so fižolčku zrasle koreninice, ga smo ga posadili v lonček z zemljo. Vsak otrok je dal v svoj lonček primerno količino zemlje za sajenje fižolčka, na lončku je bila oznaka otroka, ki si jo je že vsak otrok predhodno narisal ali napisal na svoj lonček ter nalepil. Vanj je vstavil dve semeni fižolčka, primerno ju zalil in posadil na predel, kjer smo naredili majhen ekokotiček za moj fižolček. Vsak dan smo opazovali spremembe fižolčka (kalček, razvoj korenin, steblo, list, cvet, strok), enkrat tedensko smo izmerili in zabeležili v stolpčno tabelo spremembe ter jih komentirali.
Opažanja otrok:
Kaj se je zgodilo s fižolčki?
Taja: »Fižolček je poknil.«
Filip: »Ena se je že razpoknila. Počil je zato, ker se kali.«
Hana: »U, ena je že zrastla«
Staš: »Poglej, tukaj je belo.«
Nejc: »Glej, toti je že malo dol zrastlo. Trije so že počli.«
Jaša: »Glej kako so toti trije počli močno.
Nik: »Poglej kak so veliki, toti je tak fejst počil. Ta pa ima korenino.«
Neža: » Ja jupi. Poglej, rumen je že pokukal.
Kako bi še drugače rekli, da se kali?
Adriana: »Da je pognala koreninice.«
Špela: »Kalčki so pognali fižolčke sive, bele in rjave barve.
Jaša: »Jaz vidim že nekaj tu. Ja to je stebelj, pa tu tudi.«
Sergej: »Bela stebla. Pa tu tudi bo počasi steblo. Glej vzgojiteljica toti je tudi že šel malo ven.«
Maja Zakelšek,
Vrtec Slivnica pri OŠ Franc Lešnik-Vuk
