Skupina učencev razredne stopnje OŠ Ob Rinži Kočevje je v lanskem šolskem letu na likovnem natečaju »Po Kekčevih stopinjah do znanja«, ki je potekal v okviru Ekošole, osvojila glavno nagrado. To je bil vrednostni bon za naravoslovni tabor v Logarski dolini. V ponedeljek, 21.10.2013, smo se učenci skupaj z učiteljicama odpeljali proti severovzhodu Slovenije. Po dobrih treh urah vožnje smo prispeli do našega cilja – Penziona Na razpotju. Naša gostiteljica Andreja nas je pričakala s prijaznim pozdravom, rogljičkom in čajem. Prileglo se je. Namestili smo se po sobah in se do kosila dobro razgledali.
Popoldne smo se sprehodili mimo bližnje kmetije, tam občudovali dva vietnamska pujsa in božali konjička. Sredi travnika smo vsi skupaj objeli drevo želja, mogočen star brest, in si nekaj zaželeli. Ustavili smo se pri kurilnici biomase. Pot smo nadaljevali do slapu Palenk, se vračali po etnografsko–naravoslovni poti in občudovali prelep jesenski gozd. Ko smo se vrnili, smo se še malo prezračili na igrišču pred penzionom. Po večerji je bila zabava v pižamah, nato pa nočni počitek, ki se je zaradi vseh doživetij začel pozno, zelo pozno.
Torek. Po zajtrku smo imeli delavnico filcanja-polstenja . Otroci so spoznali jezersko–solčavsko pasmo ovac, vsak pa si je iz volne naredil filcano žogico, nekateri pa tudi prtiček. Mentorica Marija Kočnar je bila zelo zabavna. Po delavnici smo se s kombijem (in z malico v nahrbtniku) odpeljali do koče pod slapom Rinka. Po dobrih 15 minutah hoje navkreber smo prišli pod mogočen slap, ki je eden od izvirov Savinje. Dan je bil jasen, sončen in vzdušje prav tako. Pomalicali smo in se počasi spustili navzdol do točke, kjer nas je pričakal kombi. Popoldan nas je škrat Nejko popeljal po senzorični poti skozi Pravljični gozd. Nekaterih pravljic še nismo poznali, pa nam jih je škrat Nejko povedal. Poiskali smo tudi skriti zaklad .To je bila rolada z marmelado iz gozdnih sadežev in na koncu poti smo se z njo posladkali. Ko se je zunaj shladilo, smo šli v hišo in s pomočjo gostiteljice Andreja spekli piškote in polnozrnat pirin kruh po njenih receptih. Kako je dišalo…. Večerja in še zadnja noč v Logarski dolini. Malo hihitanja, malo spanja.
Sreda. Zadnje jutro. Pirin kruh, ki smo ga včeraj spekli, domače maslo, marmalada, med, bela kava. Odlično. Še en sprehod skozi gozd z gozdarjem. Zanimivo, ko te nekdo spomni, da uporabiš vsa čute. Ne samo vid. Zapreš oči, poslušaš, vonjaš, otipaš lubje drevesa in ga objameš. Gozd je malo drugačen kot pri nas, visoke gore so naokoli, otroci pa radovedni, veseli. Ko smo se vrnili do penziona, je naš tabornik zakuril taborni ogenj. Otroci so se razdelili v dve skupini za tekmovanje na literarnem kvizu. Izid je bil zelo tesen, zmagovalna ekipa deklet pa si je za nagrado prislužila vročo čokolado. Še zadnje polnjenje kovčkov, pospravljanje sob in kosilo.
Slovo od naše gostiteljice Andreje in ostalih zaposlenih. Otroci zadovoljni, pravijo, da bodo še prišli. Zadovoljni tudi učiteljici. Avtobus nas odpelje do Solčave, kjer smo se ustavili in si v Centru Rinka ogledali stalno razstavo Solčavsko – sprehod v naročju Alp. Nazaj na avtobus , še minutni postanek za pogled na skalo Iglo , in v Kočevje.