Ob koncu počitnic je napočil čas za srečanje z učitelji mentorji, ki sodelujejo pri projektu Hrana ni za tjavendan. V kreativno zasnovanem prostoru ABC Accelerator v Ljubljani so prisluhnili predstavitvi rezultatov prvega dela projekta in spoznali veliko zanimivosti s področja prehranske pismenosti. Ključni namen projekta, ki ga Ekošola izvaja ob podpori Lidla Slovenija, je ozaveščanje in izobraževanje o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane. Pomemben vidik projekta je tudi spodbujanje praktične uporabe neporabljenih živilskih izdelkov.
Projekt Hrana ni za tjavendan se je v okviru Ekošole začel spomladi, ko so sodelujoči vrtci, osnovne in srednje šole pripravili posnetek stanja o količinah zavržene hrane ter s pomočjo vsebinskih gradiv in priporočil oblikovali sistemske rešitve za zmanjšanje količine zavržene hrane ter pripravili predloge za večjo ozaveščenost na tem področju. V tem času je potekal tudi natečaj Reciklirana kuharija, ko so sodelujoči vrtci in šole pripravili prek 80 zanimivih receptov, kako porabiti neporabljene živilske izdelke.
Jeseni vrtci in šole nadaljujejo s projektom Hrana ni za tjavendan. Začeli bodo z izvajanjem aktivnosti na področju zmanjševanja zavržene hrane, ki so si jih v načrtu zadali spomladi. Kot so se strinjali udeleženci delavnice, je za izvajanje aktivnosti pomembno, da otroke naučimo pravilnega odnosa do hrane. Spoznati morajo, da hrana ni nekaj samo po sebi umevnega, ampak da postopek pridelave hrane traja dolgo in da lahko hrana, ki je danes nismo pojedli, postane obrok jutrišnjega dne.
Prehransko pismenost sta predstavila doc. dr. Stojan Kostanjevec in Martina Erjavšek, ki sta izvedla tri praktične delavnice, povezane z izvajanjem projekta Hrana ni za tjavendan. S preprosto uporabo slik na temo določenega problema so udeleženci predstavili svoja mnenja in razmišljanja o problemu in njegovih rešitvah. Učitelji so razpravljali o količinah zavrženega kruha in prišli do nekaj zanimivih rešitev, kot so razrez kosov na polovico, namestitev košar z »neoporečnim« kruhom, ki je ostal od malice in ga lahko otroci vzamejo kadarkoli, naročilo pravih količin, organiziranje delavnic za učence - peka kruha in »poizkuševalnice« … Prav tako so učitelji predstavili zanimive rešitve glede problema zavrženega sadja in zelenjave. Namestitev košar v jedilnici, razrez na manjše kose, ki so primerni za otroke, sezonski nakup, izdelava sadno-zelenjavnih napitkov in podobno so le nekatere ideje, kako lahko porabimo neuporabljeno sadje ter zelenjavo.
Pozitiven odziv je med udeleženci doživelo odkrivanje sestavin v pripravljenih vzorcih, kjer so z zavezanimi očmi poizkušali določiti živila in sestavo. Na koncu so učitelji poizkusili še posebno tradicionalno hladno juho iz Litve, sestavljeno iz rdeče pese, kumar, jogurta, kefirja, koromača in soli.
