.jpg)
Ljubljana, 25. november 2015 – V novembru se je zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki je letos potekal prvič in je k sodelovanju privabil več kot 30 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije, vključenih v program Ekošola. Projektu so se šole in vrtci pridružili spomladi z namenom zmanjševanja količine zavržene hrane in ozaveščanju o učinkoviti porabi hrane. Skupaj z mentorji so sodelovale skupine mlajših otrok, osnovnošolcev in dijakov, ki so skupaj z mentorji uspeli zasnovati več ukrepov za odgovorno ravnanje s hrano, nekateri pa so celo že uspeli zmanjšati količine zavržene hrane. Tako je Biotehniška šola iz Maribora sprejela ukrep, ki določa, da se morajo dijaki pred športnim dnem prijaviti na malico in s tem zmanjšala količino zavrženih sendvičev kar za 80 odstotkov.
Zmagovalci projekta Hrana ni za tjavendan
Ekošola in pobudnik projekta podjetje Lidl Slovenija sta danes predstavila rezultate projekta Hrana ni za tjavendan, v okviru katerega je več kot 30 vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov med majem in oktobrom merilo ter analiziralo količino in vrsto zavržene hrane. Na podlagi analize so sodelujoče ustanove izvedle več aktivnosti za zmanjšanje količine zavržene hrane in dvig ozaveščenosti o odgovornem ravnanju s hrano. Med vsemi sodelujočimi ustanovami sta organizatorja projekta posebne nagrade podarila tistim, ki so dosegli najboljše rezultate.
V starostni skupini vrtcev in prve triade osnovnih šol se je najbolje odrezal Vrtec Ringaraja pri OŠ Dobrepolje, medtem ko je v starostni skupini druge triade osnovnih šol najboljše rezultate dosegla OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. V tretji starostni skupini so sodelovali učenci tretje triade osnovnih šol in dijaki. Med njimi so najboljše rezultate dosegli dijaki Biotehniške šole Maribor.
Zmagovalci so se nagrad razveselili, a vendar se zavedajo, da je največja nagrada prav zmanjšanje odpadkov. »Z veseljem smo sodelovali v projektu, ki nas uči učinkovitega ravnanja s hrano. Še pomembneje, izjemno veseli smo, da so k projektu aktivno pristopili prav učenci, ki so pridobljeno znanje prenesli tudi domov, na starše, babice in dedke, brate in sestre ter že spomladi pokazali, da si želijo sami poskrbeti za učinkovito porabo hrane,« je povedala mentorica Marija Arnuš z OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju.
Z aktivnostmi zmanjšali količino zavržene hrane
Udeležene ustanove so na podlagi meritev izvajale različne ukrepe, s katerimi so zmanjšale količino zavržene hrane. Eden takšnih je ukrep Biotehniške šole Maribor, kjer se morajo dijaki pred športnim dnem prijaviti na malico. Na ta način so uspeli zmanjšati količino sendvičev, ki so ostajali, za več kot 80 odstotkov. Kar nekaj ustanov je uvedlo aktivnosti, s katerimi so otroke spodbudili, da poskusijo nove jedi, saj je težje prilagajanje novim okusom eden izmed ključnih razlogov za zavračanje in ostajanje hrane. Nekatere šole so zato začele izvajati degustacije jedi ali otroke povabile h kuhanju, kar je imelo za posledico večje spoštovanje jedi. Na več ustanovah so uvedli tudi načine izmenjevanja obrokov med učenci, v nekaj primerih z različnimi kotički s hrano, v enem pa tudi z dogovori o delitvi hrane med sošolci.
Veliko aktivnosti so udeleženi vrtci, šole in dijaški domovi izvedli tudi za namen ozaveščanja o odgovornem ravnanju s hrano. Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj so tako ob naravoslovnem dnevu spoznali pridelavo hrane »od pridelovalca do potrošnika«, medtem ko so na OŠ Dobrepolje med devetošolci in v vrtcu Ringaraja izbrali ambasadorje odgovornega ravnanja s hrano, ki so pomagali pri ozaveščanju drugih skupin. Med ozaveščanjem so v sodelujočih šolah, vrtcih in dijaških domovih nastali tudi zgovorni izdelki, ki so predstavljeni na razstavi v Galeriji Dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani.
Projektu Hrana ni za tjavendan se pridružuje novih 50 šol in vrtcev
Pozitivnih rezultatov so se razveselili tudi v Ekošoli. »Vsi otroci in mentorji, ki so sodelovali v projektu Hrana ni za tjavendan od maja do novembra, so pokazali velik interes za izboljšanje stanja na področju ravnanja s hrano in izvedli različne aktivnosti, s katerimi so osveščali svoje vrstnike na šolah in vrtcih ter z udejanjanjem aktivnosti celo že uspeli zmanjšati količine zavržene hrane,« je povedala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri Ekošoli ter dodala: »Z novim šolskim letom nadaljujemo s projektom Hrana ni za tjavendan. V njem bo sodelovali več kot 50 novih šol in vrtcev, saj so doprinos, ki se kaže v manj zavržene hrane in posledično v nižjih stroških za ustanove, poleg mentorjev prepoznali tudi drugi sodelavci na šolah in v vrtcih, predvsem pa ravnatelji. Ti so namreč ključni za uspeh celotnega projekta.«
Podjetje Lidl Slovenija je projekt podprlo v okviru pobude Ustvarimo boljši svet, v kateri združujejo družbeno odgovorne aktivnosti, saj so v sodelovanju s programom Ekošola prepoznali načela trajnostnega ravnanja. »Projekt Hrana ni za tjavendan nas uči, kako pomembno je, da s hrano ravnamo odgovorno in spoštljivo ter obenem z malo odpadki skrbimo za okolje, v katerem živimo. Znanje o učinkovitem ravnanju s hrano projekt gradi prav pri najmlajših, hkrati pa spodbuja premike tudi na sistemski ravni in ustanove spodbuja k uvajanju trajnostnih ukrepov tako pri nakupu kot porabi hrane,« je povedala Tina Cipot iz podjetja Lidl Slovenija in dodala, da tudi v podjetju z izjemno učinkovito logistično mrežo in donacijami praktično ne zavržejo hrane s svojih trgovskih polic.
