Kako lahko naše vsakodnevno ravnanje pripomore k varovanju okolja, podpira človekove pravice in pomaga izboljšati blaginjo v naši družbi? In v čem se to vprašanje nanaša na hrano?
Svetovno prebivalstvo hitro narašča in do leta 2050 bomo na tem planetu morali nahraniti štirikrat več ljudi kot sto let prej. Zato hrana ni več samo skrb posameznika. Z izbiro svoje hrane že posredno ali neposredno vplivamo na podnebje, naravne vire, kot sta voda in zemlja, hkrati pa tudi na človekovo sposobnost, da si priskrbi hrano in živi dostojno življenje.
Projekt Odgovorno s hrano! je eden prvih poskusov EU, ki obravnavajo ključna vprašanja porabe hrane v šolskih programih. Skozi akcijsko usmerjeno pedagoško metodologijo, s pomočjo sedmih korakov programa Ekošola, mladi razvijajo kritično mišljenje, znanje in usposobljenost, da postanejo globalni državljani, in da sprejmejo nove vedenjske vzorce na področju pre(hrane).
Odgovorna poraba hrane pomeni sprejemanje zavestnih odločitev o hrani, ki jo zaužijemo, pri čemer upoštevamo zdravstvene, okoljske, politične, kulturne in ekonomske vidike naših odločitev, da bi tako zagotovili skladnost naših odločitev z osnovnimi in realnimi potrebami, s katerimi zmanjšamo svoj vpliv na planet, so za naš planet koristne in spoštljive do življenja ter izboljšujejo kakovost življenja vsakega posameznega potrošnika in družbe kot celote.
Vsak od nas bi se moral vprašati:
- Kaj jem?
- Od kod prihaja moja hrana?
- Kako je pridelana?
- Koliko hrane zaužijem?
- Koliko hrane zavržem?
- Kakšen je globalni vpliv moje hrane?
Poskusiti bi morali:
- jesti manj, vendar boljšo hrano,
- jesti lokalno pridelano, sezonsko in ekološko hrano, če je to mogoče,
- pogosteje nadomeščati meso s hrano na rastlinski osnovi
- izbirati hrano, ki jo pridelujejo na spoštljiv način do ljudi in našega planeta,
- jesti raznovrstno hrano,
- izogibati se izdelkom, ki vsebujejo palmovo olje,
- nehati zametavati hrano.
V Evropi redko pomislimo na to, da je hrana tudi človekova pravica in velik svetovni problem. Svetovno prebivalstvo hitro narašča in do leta 2050 bomo na našem planetu morali nahraniti trikrat več ljudi kot pred stotimi leti. Naš izbor hrane neposredno ali posredno vpliva na podnebje, na uporabo naravnih virov kot sta voda in zemlja, na zmožnost ljudi, da se lahko nahranijo in živijo dostojno življenje doma in po svetu.
Vsakdo od nas ima možnost vsaj trikrat na dan izbrati hrano, ki spoštuje življenje nas in okoli nas. Na svetu, kjer živi sedem milijard ljudi, se nam naše osebno pozitivno dejanje lahko zdi kot kaplja v morje, vendar ni tako. Hrana v Evropi in Severni Ameriki ima največji vpliv na okolje in je povod številnih negativnih vplivov. Vendar pa je v Evropi, zlasti v devetih evropskih državah, ki so del tega projekta, tudi veliko pozitivnih načinov porabe hrane, ki so lahko pomemben zgled in podpora za preostale države.
Tekom projekta odkrivamo, kako hrana oblikuje svet. Vsak sklop pripravljene metodologije prikaže in razloži eno globalno prehranjevalno usmeritev, ki je problematična in na katero bi moral biti pozoren vsakdo, od politikov do splošne javnosti.
Teh šest prehranjevalnih usmeritev obsega:
- pospešeno izginjanje raznolikosti,
- povečano porabo mesa in mlečnih izdelkov,
- povečevanje razdalje med pridelovalci in porabniki,
- veliko naraščanje porabe predelane hrane,
- navzočnost palmovega olja v predelani hrani,
- skrb zbujajoče naraščanje količine zavržene hrane.
Ali ste vedeli, da v današnjih časih proizvodnja hrane:
- bolj prispeva h globalnemu segrevanju kot avtomobili, kamioni, letala in vlaki skupaj?
- porabi 70 odstotkov sladke vode, vendar zaradi pesticidov in gnojil, ki odtekajo vanjo, v veliki meri zmanjšuje njeno kakovost?
- pospešuje izginjanje biotske raznovrstnosti?
- je glavno gonilo krčenja gozdov in opustošenja Zemlje?
V Evropi redko pomislimo na to, da je hrana tudi človekova pravica in velik svetovni problem. Svetovno prebivalstvo hitro naras č a in do leta 2050 bomo na nas em planetu morali nahraniti trikrat več ljudi kot pred stotimi leti. Nas izbor hrane neposredno ali posredno vpliva na podnebje, na uporabo naravnih virov kot sta voda in zemlja, na zmoz nost ljudi, da se lahko nahranijo in z ivijo dostojno z ivljenje doma in po svetu.Vsakdo od nas ima moz nost vsaj trikrat na dan izbrati hrano, ki spoštuje življenje nas in okoli nas. Na sve-tu, kjer z ivi sedem milijard ljudi, se nam nas e osebno pozitivno dejanje lahko zdi kot kaplja v morje, vendar ni tako. Hrana v Evropi in Severni Ameriki ima največ ji vpliv na okolje in je povod s tevilnih negativnih vplivov. Vendar pa je v Evropi, zlasti v devetih evropskih drz a-vah, ki so del tega projekta, tudi veliko pozitivnih nač i-nov porabe hrane, ki so lahko pomemben zgled in pod-pora za preostale drz ave.Tekom projekta odkrivamo, kako hrana oblikuje svet. Vsak sklop pripravljene metodologije prikaz e in razloz i eno globalno prehranjevalno usmeritev, ki je problema-tič na in na katero bi moral biti pozoren vsakdo, od poli-tikov do splos ne javnosti.Teh s est prehranjevalnih usmeritev obsega:- pospešeno izginjanje raznolikosti,- povečano porabo mesa in mlečnih izdelkov,- povečevanje razdalje med pridelovalci in porabni-ki,- veliko naraščanje porabe predelane hrane,- navzočnost palmovega olja v predelani hrani,- skrb zbujajoče naraščanje količine zavržene hra-ne.
