Projekt Hrana ni za tjavendan je bil zasnovan leta 2015. Namenjen je ozaveščanju in izobraževanju o zmanjševanju, preprečevanju nastanka odpadne hrane ter spodbujanju praktične uporabe neporabljenih prehrambnih izdelkov.
Udeležencem je predavala mag. Marlene Skvarča, ki je predstavila senzorično kakovost kot izziv za izbiro hrane. Uživanje hrane je fiziološka potreba, na katere vplivajo tudi čustveni in psihološki dejavniki. Hrana je tista, ki povezuje senzorične lastnosti ter družabne izkušnje. Otroci prevzamejo navade svojih staršev in okolja, všeč jim je hrana, ki jo uživajo v krogu družine, največji strokovnjak za prehrano, pa je njihova mama. Otrokom je potrebno hrano predstaviti, jih vključiti v pripravo, poizkušanje in ocenjevanje hrane. Na otrokovo poznavanje prehranjevanja poleg staršev vplivajo tudi zaposleni v izobraževalnih ustanovah, vse bolj pa tudi mediji in oglaševanje. Ključna lastnost pri otrokovi izbiri hrane je okus, pomembne pa so tudi videz, vonj in tekstura.
Nacionalni inštitut za javno zdravje po Zakonu o šolski prehrani izvaja tudi strokovno spremljanje šolske prehrane s strokovnimi usmeritvami in svetovanje vzgojno-izobraževalnim zavodom na področju zdrave in uravnotežene šolske prehrane. O strokovnem spremljanju šolske prehrane je predavala ga. Lea Kordiš, ki je udeležencem predstavila zakonodajni in strokovni okvir na področju prehrane predšolskih in šolskih otrok, trende na področju prehranjevanja šolarjev, izzive s katerimi se sooča šolska kuhinja ter potek strokovnega spremljanje šolske prehrane na ustanovi. Na koncu je predstavila ključne ugotovitve večletnega strokovnega spremljanja šolske prehrane, ki ga izvajajo na NIJZ.
Sledilo je predavanje Anastazija Kokl iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki je predstavila prakso sistema HACCP v izobraževalnih ustanovah. Zdravo prehranjevanje je pomembno v vseh starostnih obdobjih. Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika, oziroma kot zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja. Odgovornost za zdravje ni samo odgovornost vsakega posameznika, ampak celotne družbe. Vlaganje v zdravje posamezne družbe ne pomeni le finančnega vložka, pomeni tudi ekonomsko uspešnejšo družbo, večjo kvaliteto življenja posameznikov in več zadovoljstva. Vzgojno izobraževalne ustanove so primeri dobrih praks, saj omogočajo zdravo izbiro dnevnih obrokov.
V drugem delu delavnice je bila predstavljena Waldorfska kuhinja, ki temelji na vegetarijanski hrani.
Sledile so predstavitve primerov dobrih praks, ki so uspešno zmanjšali količine ostankov hrane.
Donacije hrane na naši ustanovi - Barbara Erjavec, Dijaški dom Ivana Cankarja Ljubljana
Hrana ni za tjavendan - Bruno Šincek, OŠ Rodica
Hrana ni za tjavendan - Polonca Doberšek, Vrtec Hoče
Hrana kot dobrina - Petra Vengus, Mojca Lorenčič, Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica
