Udeležence je v uvodnem nagovoru pozdravila predstavnica podjetja Lidl Slovenija, gospa Živa Šivavec. Že četrto leto zapored je podjetje Lidl Slovenija združilo moči s programom Ekošola in v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet tudi v letošnjem šolskem letu nadaljuje s projektom Hrana ni za tjavendan. Projekt je namenjen ozaveščanju o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane in spodbujanju praktične uporabe neporabljenih prehrambnih izdelkov. Število sodelujočih izobraževalnih ustanov vsako leto narašča, letos jih sodeluje že 96, od tega 32 vrtcev, 49 osnovnih šol in 15 srednjih šol. Sicer pa tudi v Lidlu z različnimi ukrepi skrbijo, da so količine zavržene hrane čim manjše – od skrbnega načrtovanja logističnih poti do različnih dobrodelnih aktivnosti. Trenutno testno izvajajo tudi projekt Viški hrane v sodelovanju z Lions klubom iz Celja in si želijo to pobudo dolgoročno razširiti na vse trgovine v Sloveniji.
Prvi del delavnice je bil namenjen predstavitvi dobrih praks. Mentorice so predstavile, kako so se na njihovih ustanovah lotili projekta, kakšne cilje so si zadali na začetku, kako so vključevali otroke in učence ter tudi starše in do kakšnih ugotovitev ter rezultatov so prišli ob koncu projekta.
Tjaša Vevoda iz OŠ Roje je poudarila, da so bile njihove projektne aktivnosti zastavljene in načrtovane tako, da so jim bili cilji dosegljivi ter da so bili učenci lahko pri doseganju le-teh čim bolj samostojni in aktivni. Kotiček Mala mal'ca se je izkazal za eno najbolje sprejetih novosti lanskega leta, brez dodatnega napora je zaživel tudi takoj ob začetku novega šolskega leta. Z učenci so obiskali sadovnjak v Kamniku in podjetje za pridelavo sokov. Na ta način so iz prve vrste izvedeli, kako se sadje prideluje, kaj storijo z njim in kako porabijo manj primerne sadeže. Odločili so se , da bodo meritve hrane izvajali v drugi polovici šolskega leta in jih primerjali z lanskimi ob zaključku šolskega leta.
Rebeka Prelesnik iz VVZ Kekec Grosuplje je s skupino vrtčevskih otrok merila količino zavržene hrane, iz dobljenih podatkov pa so izdelovali preproste grafikone, se spraševali kaj bi bili, če bi bili hrana, razmišljali so zakaj puščajo hrano na krožniku in kaj bi moralo biti drugače, da teh ostankov ne bi bilo. V njihovem vrtcu so skrbeli, da nobena hrana ne gre v nič. Iz razstavnih buč so pripravili slastno marmelado. Pri raziskovanju hrane in starih tradicionalnih receptov, jim je pomaga Lisička Kuharica, ki je romala po domovih in zbirala stare recepte. Da sedaj drugače gledajo na prehrano je veliko pripomogla tema, ki so jo imeli – HRANA. Veliko so se pogovarjali, ustvarjali, preizkušali, predvsem pa drug drugega spodbujali in se pohvalili, ko jim je kaj uspelo.
Marjeta Korošec iz Vrtca "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica je opisala svoje izkušnje in dejavnosti na temo zavržene hrane. Njena skupina se je projekta lotila s pomočjo knjižice Gospa Kuhla. Med letom so otroci izdelali luko Kuhlo, svoje kapice, predpasnike in pogrinjke. Na okensko polico so posadili slato, za katero so pridno skrbeli. Raziskovali so vrtčevski jedilnik in sestavljali svoje jedilnike. Skupaj s knjigo Krompirjevo popotovanje so ugotavljali zakaj je jesti lokalno, sezonsko hrano, zdravo za nas in naše okolje.
Renate Bašek iz OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu je povedala, da je z učenci v šol. letu 2016/17 v projektu sodelovala drugič. Lani so uvedli precej novosti tudi na sistemski ravni, zato so letos z njimi nadaljevali (evidentiranje kosil z elektronskimi ključki, solatni bar, sokovnik, uvedba dežurstev za učitelje, estetska ureditev jedilnice, čistoča jedilnice in pribora), na pobudo učencev so nadgradili pribor za solate in nabavili ustreznejše krožnike. K zmanjšanju količine zavržene hrane so pripomogli napisi pri razdelilnem pultu, ki so jih opozarjali na premišljeno naročanje hrane. Drugi zelo pomemben ukrep je merjenje količin zavržene hrane pri obrokih, saj učence motivira, da bi čim manj zavrgli. Zelo pomembna je prisotnost dežurnih učiteljev v jedilnici oz. nadzor pri malici in navajanje na kulturen odnos do hrane. V tem procesu so zelo pomemben člen tudi starši, zato so jih želeli pritegniti k sodelovanju z izpolnjevanjem dnevnika zavržene hrane. V projektu je sodelovalo veliko učencev z merjenjem količin zavržene hrane pri malici in izpolnjevanjem spletne ankete. Ne-sodelujoče učence, starše in učitelje smo ozaveščali preko zloženke in s predstavitvijo projekta učiteljskem zboru. Zadane cilje so dosegli in še nadgradili. Z dejavnostmi so bili zadovoljni tako učenci kot učitelji. Jedilniki so primerni in ustrezajo zahtevam, največ pa pripomore način priprave v kuhinji (drobno sesekljana zelenjava), način postrežbe in odnos kuharic do učencev. Če slednjega ni, poudarja ga. Bašek, nam še tako dober jedilnik ne pomaga. Ne smemo pa pozabiti na samo kvaliteto živil, saj je lokalno pridelano veliko okusnejše in v kuhinji pripravljene sladice veliko bolj dobre in zdrave od kupljenih.
Sledil je drugi del delavnice, kjer so se mentorji preizkusili v »recikliranju« sestavin iz Skrivnostne škatle. Pod škatlami, so jih pričakale sestavine, ki pogosto ostanejo na krožnikih učencev. Kuhani makaroni in riž, različne vrste kruha. Da pa kuhanje naših mojstric ne bi bilo preenostavno smo določili, da polovica udeležencev iz svojih sestavin pripravlja sladico, polovica pa slano predjed. V škatlah pa jih je čakal še en izziv – listki z omejitvami sestavin, ki jih lahko uporabijo. Dodatne sestavine so si mentorice lahko priborile s prepoznavanjem živil v slepem testu. Na pultu so skupine izbirale med najrazličnejšo zelenjav in sadjem, ki pogosto ostaja na šolskih krožnikih. Ko so se mentorji ravno lotili kuhanja pa jim je poštar prinesel pismo, z dodatnimi nalogami, ki so jih morali upoštevati. Skupine so predstavile kar 3 sladice in 3 predjedi, ko jih je čakalo novo presenečenje. Iz preostanka sestavin (večinoma zelenjave) so morale skuhati še 3 glavne jedi. Skupine so svoje jedi predstavile in degustirale.
V zaključnem delu delavnice je Doktor Stojan Kostanjevec predstavil prehranske karte, prehransko škatlo in računalniško igro, ki je mentorjem lahko v veliko pomoč pri njihovem delu. Igro lahko na svoj računalnik prenesete iz spletne strani: http://www.uzivajmovzdravju.si/index.php/izdelki/racunalniska-igra/. V Sloveniji je moč opaziti prekomeren vnos maščob, nezadostno uživanje sadja in predvsem zelenjave ter vse večji problem čezmerne hranjenosti in debelosti tako pri odrasli populaciji kot pri otrocih. Nezadostno uživanje zelenjave ter prekomerno uživanje soli in sladkorja lahko zaznamo že pri predšolski populaciji, še bolj pa se nezdravo prehranjevanje pojavi pri šolarjih in se stopnjuje v času adolescence, predvsem zaradi vse večje dostopnosti do cenovno ugodnih, nekakovostnih živil z neugodno prehransko sestavo ter trženja izdelkov, kar problem le še poglablja. Z didaktičnim materialom, kot ga je opisal dr. Kostanjevec, otroci lahko analizirajo svojo prehrano in gibanje.
Predstavitve:
- Rebeka Prelesnik, VVZ Kekec Grosuplje
- Tjaša Vevoda, OŠ Roje
- Renate Bašek, OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu
- Marjeta Korošec, Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica
