Vse kar primemo in olupimo, vzamemo z vrečke, spijemo in ostanki hrane, so odpadki, ki nekam sodijo. Vsekakor ne v isti koš.
Kaj narediti z odpadki, ki ostajajo?
Odgovor otrok je bil, da jih je potrebno dati v koš. Popolnoma sem se strinjala z odgovorom.
V kakšne koše bomo sortirali in koliko košev bomo ustvarili.
Otrok je imel možnost razmišljati in ugotovitve povedati.
Nekaj izkušenj o ločevanju je že imel, zato razmišljanje ni bilo težko.
Odločila sem se na pobudo otrok, da koše skaširamo po barvi. S tem nam bo tudi lažje ločevati. Na koše nalepimo imena odpadkov.
Naslednja ugotovitev je bila narava.
Kakšna je narava, kaj vse najdemo v njej.
Odločili smo se za popis odpadkov.
S tem bomo ugotovili stanje odpadkov po množičnosti.
Najprej smo izhajali z notranjih prostorov, kjer še lahko otrok vpliva in deluje v smeri ločevanja odpadkov in v skrbi čistega prostora. V nadaljevanju smo skozi sprehode in opazovanja ugotovili, da je v naravi veliko motečih odpadkov. Izhajajoč iz notranjih ugotovitev, je otrok bil motiviran za opazovanje, ugotavljanje stanja, popis odpadkov in pobiranja le-teh. K opazovanju in popisu odpadkov nas je motivirala zgodba Veliki nemarni škornji. Ob branju smo ugotavljali, da veliki nemaren škorenj dnevno povzroča težave gobam, živalim in človeku.
Škodo, ki jih dela veliki nemaren škorenj, smo zaznali tudi živalim. Odpadkov v naravi je veliko in naredili smo popis.
Kako škoduje in kako ublažiti onesnaževanje , nam bo pa povedal in nas seznanil naravovarstvenik.
|
Vsebinsko predstavitev sem videla skozi zgodbo Veliki nemarni škornji. Zgodba podaja nazoren način, kako ljudje nemarno ravnamo z naravo. Opazovanja stanja v naravi in okolju, sem se lotila z branjem zgodbe in opazovanja v naravi. Skozi zgodbo smo bolj usmerjali pozornost na širše naravno okolje. Prostore kjer bivamo pa sem usmerjala sproti , ko so odpadki nastajali, sem ponujala možnosti ugotavljanja in razmišljanja. V prostorih je bilo potrebno najprej ugotoviti izvor odpadkov in možnost sortiranja le-teh. Ker po ugotovitvah otrok odpadki niso vsi istega izvora in ne sodijo skupaj, sem dala otroku možnost iskanja rešitve. Otrok je imel možnost ugotavljati kaj sodi skupaj in kaj ne. Ko je to vsaj približno izoblikoval, sem jim dala možnost oblikovanja košev. Tako sem prinesla pred nje veliko vrečo različnih odpadkov. Zajeti so bili odpadki od plastike, papirja, bio odpadkov, stekla, pločevink in še nekaj takih, kar ne vemo natančno kam spada. Za tiste smo naredili koš OSTALI ODPADKI: Vsi ostali odpadki so tako dobili svoje mesto v prostoru. BIO ODPADKI, PAPIR, PLASTIKA, OSTALI ODPADKI so označbe na koših , ki jih posedujemo v oddelku. Naravnali smo se nanje za to, ker smo ugotovili, da se s temi najpogosteje srečujemo. Koše smo skaširali tudi barvno. Tako smo si naredili ugodno stanje za ločevanje odpadkov v prostoru. Za širši prostor pa je bil potreben celovitejši načrt. Odločili smo se najprej za ugotavljanje in iskanje divjih odlagališč in na splošno onesnaženja narave v okolici, kjer se več gibljemo. PROBLEMSKO STANJE Težava, ki smo jo zaznali v začetku bivanja v oddelku je bil neustrezen način ločevanja. Otroci niso veliko vedeli o tem. Zato sem se počutila odgovorno , da jim to posredujem in dam možnost ugotavljanja izvora in ločevanja odpadkov. Razlog je bil ta, da ob pravilnem ločevanju naredimo še nekaj iz teh odpadkov. S pravilnim ločevanjem jih lahko recikliramo. Torej,da iz odpadkov še lahko nekaj naredimo, tudi mi v oddelku. CILJI Cilji, ki ste si jih skozi predstavljen primer dobre prakse zastavili. Globalni cilj , ki se mi je zdel smiseln, ki bo odgovorno vplival na otroka je ta, da razvijam naklonjen, spoštljiv in odgovoren odnos do žive in nežive narave. Ostali cilji, ki smo si jih zastavili čez celo letno opazovanje, ugotavljanje so : · Otrok odkriva, spoznava in primerja živo in neživo naravo. · Otrok spoznava , kaj potrebuje sam in druga živa bitja za življenje ter ohranjanje in krepitev zdravja · Otrok odkriva, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo in v okolje nekaj oddajajo. · Otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolja. · Otrok razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnosti predelave. · Otrok spoznava različne načine zbiranja, shranjevanja odpadkov. POTEK DELA Vzpostaviti pristen, odgovoren , umirjen odnos do narave, je za otroka zahtevna in pomembna stvar. Vsekakor sem si tega želela in sem se čutila odgovorno za to. Knjiga Veliki nemarni škornji so dobra iztočnica za opazovanje, dogajanje in skrb za naravo. Vstop v gozd in dobro počutje otrok in živali v njem, se mi je zdelo ključnega pomena. Sobivanje mora biti vzpostavljeno takoj takrat, ko vstopiš v gozd. Skozi izpopolnjevanja vzgojiteljev, sem dobila pomembne informacije o tem, kako najti primerne vsebine, pripomočke za uresničevanje le-tega. Knjiga Približajmo naravo otrokom (Joseph Cornell) je dobra iztočnica za vstop v naravo. Ob vstopu v gozd, sem želela vzpostaviti umirjeno stanje ugotavljanja onesnaževanja, uživanja nas samih in še ostalih prebivalcev gozda. Moj namen je bil vedno, da se otrok v gozdu umiri, se preda čisti naravi in uživa v njej z vsemi čutili. Naš vstop v gozd je bil vzpostavljen z igro »Izpit za volka« Čudovit primer tropa volkov, ki le z organiziranostjo, umirjenostjo pridejo do cilja-plena. Tudi mi smo želeli skozi raziskovanje v gozdu z umirjenim ustvarjalnim nemirom. Torej smo začeli delati izpit za volka. Če človek ne doživi tega, težko verjame, da je možno ,da se otrok umiri in vstopi z odprtimi očmi, sam s seboj,pri sebi in z drugimi. Ta oblika mu omogoča več pogleda in vpogleda v gozdno dogajanje. V koloni drug za drugim smo šli po gozdni poti umirjeni. Prvič nam ni uspelo, smo izpit ponavljali. Ko je bil izpit opravljen, smo in so otroci ugotovili, da lažje opazujejo, ugotavljajo in brskajo po podrasti in razmišljajo, zapisujejo. V gozdu smo izvedli tudi prvo branje zgodbe pod hrastom. Še preden sem jim zgodbo prebrala, sem jih pripravila za stik z naravo, na srečanje z drevesom. Umirjenost celotnega telesa in čutenja narave, se mi je zdel ključnega pomena k razumevanju in poslušanju. Pred branjem sem želela, da vzpostavijo stik z drevesom, da zaznajo utrip drevesa. Drevo je živo. Je, počiva in po njem se pretaka »kri« Vzpostaviti empatijo z drevesom je delo na sebi in otroku. Ob vsakem prihodu, smo izvajali empatične vaje individualno in v parih. Zbrani v gruči ali krogu smo vzpostavljali stik s sproščanjem rok, glave, misli, dihanjem. Ob vsakem vstopu in pristopu sem na tak način vzpostavljala uravnovešenost med otrokom in naravo. Ob mojem opazovanju je to delovalo. Otrok se je lažje vključeval v branje, raziskovanje, ugotavljanje, ker je bil bolj motiviran in je bolj poslušal navodilo, kaj želimo doseči. Tako smo v gozdu prebrali tri dele zgodb, tudi pozimi. Četrtega sem prebrala notri. Motivacija je bila dramatizacija treh delov zgodbe. Razen branja zgodbe v gozdu, sem se v gozd z otroci podajala tudi zaradi odpadkov in raziskovanja podrasti. Branje zgodbe v gozdu so otroci doživljali drugače, bolj ozaveščeno, resno in odgovorno. Dotaknilo se jih je bolj, kot,če bi bilo to v prostoru. Tudi v zimskem času, kar je imelo poseben čar, je bilo učinkovito. Še posebej zaradi škratov, ki so bili drugačni, kot v jeseni. Tako so otroci ugotovili, da so škrati postali zasneženi, torej beli. Otroci začeli ugotavljati, da jih pa morda zebe. Tako so dali idejo, da jim za praznike naredimo medene hiše. Idejo smo uresničili s pomočjo staršev. Škrate s papirnatih mehkih belih robčkov, smo oblikovali skupaj s prvim razredom in še enim starejšim oddelkom vrtca. V jesenskem času so škrati bili bolj dejavni, zato smo jih srečevali pri didaktičnih igrah, ki sem jih delala skupaj z otroci. Škrat začne akcijo čiščenja bližnjega potoka. Skupaj s figuro škrata, ki ga je naredil z naravnega materiala, sedaj čisti potok. Igra je zasnovana poglobljeno z vidika spoznavanja piktogramov, kot enega izmed simbolov, ki Velikim nemarnim škornjem sporoča, kaj smejo, česa ne smejo, kje se kaj nahaja. Skozi igro spoznavajo odpadke, iščejo besede, ki jih označujejo odpadki. Ob brskanju v podrasti in gibanju po gozdu, smo naleteli na številne odpadke. Otroci so dali idejo, da jih najprej fotografiramo, evidentiramo, potem pa jih skozi simbolno sliko popišemo. Tako sva s pomočnikom naredila simbolno sliko predvidenih odpadkov. Na terenu je otrok imel možnost opaziti odpadke, opozoriti nanje, se ustaviti ob odlagališču in povedati kateri odpadki se skrivajo v kupu. Vse kar smo našli smo poiskali najprej skupino odpadkov. Torej kam spadajo v kateri sklop npr: pločevinke, plastenke, KEMS embalaža, steklo, gume in ostali odpadki. V skupino v katero je sodil odpadek je otrok označil s križcem, pod kvadrat skupine pa je ob ponovnem najdenju označil z navpično črto. V gozd smo šli tri krat. Prvič smo naleteli na veliko število odpadkov, jih zabeležili, označili in ugotovili,da opravljamo veliko delo, skrb in odgovornost za gozd, oz.del poti, kjer se velikokrat gibljemo. Z delom in popisom sva bila z vzgojiteljem in z otroci zadovoljni. Ugotovila sem, da iskanje in zapis ponujata otroku veliko matematike in matematičnih izrazov, prav tako vpliva na zavest, kako nemarno je početje VNŠ, ki s tem, ko odmetavajo odpadke škodijo travi, rožicam, žuželkam in sebi. Čez teden dni smo se vrnili po isti poti in nadaljevali tam, kjer smo končali. Na kratki površini je bil gozd močno onesnažen, predvsem s plastenkami in pločevinkami. Vzgojitelj je imel vedno pravo opremo s seboj. Vsekakor smo se prej, preden smo začeli s pobiranjem dogovorili, kako se moramo opremiti. S seboj smo nosili veliko vrečo, rokavice za pobiranje in pa palico s konico na koncu, če je odpadek bil v grmu in težko dosegljiv. Tudi v tretjem sklopu pobiranja smo našli še odpadke. Otroci so bili zelo pozorni, saj so jim zapisi bili zelo zanimivi. Počutili so se odgovorne za natančen zapis in opozarjali in pomagali drug drugemu. Zelo všečno mi je bilo odgovorno prepoznavanje zapisa. Vedno sta para staknila glave in po tabelski sliki iskala zapis najdenega omenjenega odpadka. Ob končanem pobiranju , smo odpadke odvrgli v kontejner z ostalimi odpadki, ker so bili odpadki umazani. Naknadno smo naredili simbolni zapis zbranih podatkov o odpadkih, ki smo jih našli v naravi. Na veliko simbolno sliko je imel vsak otrok možnost povedati število zbranih črtic pod sklopom odpadka. Simbolna slika zajema na levi strani simbol in ime odpadka. V nadaljevanju ob odpadku pa prostor za zapis pik, ker števil še ne zapisujejo, so pa zapisana. Po vseh odgovornih ravnanjih v naravi in v prostoru, se mora otrok tudi sprostiti ob igri. Ideja, ki sem jo ponudila otrokom ob odgovorni nalogi čiščenja okolja je, da naredimo smiselne didaktične igre, ki so rezultat našega dela. Po pesmi OČISTIMO POTOČEK, sem jim ponudila soustvarjanje didaktične igre. Skozi igro otrok spoznava bližnjo okolico, piktograme, odpadke, števila in štetje. Igro z navdušenjem igrajo. Škrata sta njihova spremljevalca, ki čistita, ugotavljata z otrokom. Druga igra je tudi smiselno povezana z odpadki. Divje odlagališče, kjer mora otrok najti najkrajšo ali najdaljšo pot do ustreznega zabojnika in še tretja igra, kjer se na poti čiščenja srečuje z odpadki . Ugotavlja prvi glas besede in išče še besedo na isti glas. Vsekakor zanimivo delo in celovit pristop povezan z vsemi področji ugotavljanja onesnaževanja. Delali smo še poskus razpadanja odpadkov. Zakopali smo zunaj pomarančno lupino, plastični zamašek, časopisni papir in plastično vrečko. Vsako jamo smo označili z ustreznim piktogramom. Odkopali smo tri krat. Nazadnje pred nekaj dnevi. Ugotovili smo, da se plastična vrečka in plastični zamašek v treh mesecih nista spremenila, časopisni papir je začel spreminjati obliko, začel je razadati, pomarančne lupine pa ni bilo več, je razpadla. Ugotovili smo, da bio odpadki razpadejo hitro, plastika pa se sploh ni spremenila. Izhajali smo iz narave, kjer se vse skupaj dogaja, navezovali veliko na področje matematike, kjer smo s simbolnimi slikami upodabljali stanja, štetje, preštevanje. Jezik pa je področje, kjer z njim z bogatim besednim zakladom otrok izraža. Umetnost nam je bila ponujena na koncu, kot dramatizacija zgodbe, kjer je predstavljen celoten projekt VNŠ na poučen, zanimiv način po vezan z vsemi področji. Čakamo še obisk naravovarstvenika Kristjana Malačiča, ki nas bo skozi naravo popeljal in s strokovnega vidika seznanil z onesnaževanjem narave. Pripišem še njegov prispevek oz.pripravljeno delo. Otrok bo delal s slikovnimi delovnimi listi in naravnim materialom, ki ga bo našel v gozdu (opazovanje, vohanje, tipanje, risanje, barvanje...). Sklepa bol, kaj je vloga gozda in kak pomen ima gozd(za rastline, živali, ljudi). V obeh primerih pa bomo pozorni na predmete, ki ne sodijo v gozd (smeti...) - ugotavljajo zakaj smeti ne sodijo v naravo - ugotavljajo kdo je kriv, da so smeti tam - ugotavljajo kdo mora smeti pospraviti UGOTOVITVE IN SPOZNANJA Evalvacija dosežkov in spoznanja. Opis vpliva primera dobre prakse na delo v oddelku, tako na otroke kot na učitelja. Zadovoljna sem z izvedenim delom in popisom odpadkov, ozaveščanjem otrok in istočasno z zavestjo otroka, da se zaveda prevelikega števila odpadkov Delo skozi projekt o odpadkih, je na otroke iz oddelka vplivalo pozitivno. Kjer koli smo bili, se gibali, je otrok zaznal preveliko število odpadkov. Prav tako ga je v naravi zmotilo preveč odvrženih odpadkov. Zavedam se, da skrb za odpadke in njihovo zmanjšanje prevzemam veliko odgovornost nase s svojim vzgledom. Oblikovali smo mnenje, da v začetek gozda, ki smo ga čistili naredimo velik lesen piktogram, kjer bo zapis, da je VELIKIM NEMARNIM ŠKORNJEM PREPOVEDANO SMETITI PO GOZDU. ZAKLJUČEK Zaključek zgodbe in seznanitev z odpadki, smo strnili z dramatizacijo VNŠ. Predstavili smo jo že v Kulturnem domu v Turnišču. Ob dnevu Zemlje jo bomo pa še v trgovskem centru Maximus. Terezija Vidovič, Vrtec Turnišče |
