Največ pozornosti smo namenili medu. V starejših skupinah smo se odločili, da bomo čebelnjak spoznavali v vseh letnih časih. Tako smo ga obiskali že v mesecu oktobru, se pogovarjali s čebelarjem in se v vrtec vrnili mnogo bogatejši. Ob leposlovni in strokovni literaturi smo si bogatili doživetja in znanje.
Na tradicionalni slovenski zajtrk smo se pripravljali tudi tako, da si je vsak otrok naredil svoj pogrinjek (čebelico, rožo ), na svoj način in tako prispeval k prijetnejši klimi ob pristni slovenski hrani.
18. novembra nas je po zajtrku obiskala čebelarka Sladžana Moravec, ki je ob panju razložila vse o življenju in delu čebel. Ob tem je odgovorila na kar nekaj otroških vprašanj: Kje so čebele pozimi, kaj čebele jedo, zakaj čebela piči?
Ko smo se vrnili v svoje igralnice, je vsaka skupina na svoj način izražala svoja čustva: v čmrlovem letu ob instrumentalni glasbi, likovnem izražanju, pripevanju o čebelah in dramskem ustvarjanju po zgodbi Čebelica Meli.
Pri malici pa smo se zopet sladkali z medom in krhlji jabolk.
To je bil še en dan, ki je prispeval k temu, da nam je v vrtcu lepo in da se vanj radi vračamo.
Melita Trdin,
Vrtec Velenje, enota Vrtiljak
.JPG)
